Nivojev ljubezni je več

Draga ga. bralka.

Vaša zgodba ni tako nenavadna, le da ljudje o tem ne govorijo ali pa skrivajo ostala razmerja. Seveda vsi nimajo poleg uradnih partnerjev ljubimcev, marsikdo pa si v poslovnem svetu dopušča raziskovanje spolnosti, česar nujno ne poimenuje kot prevaro. A za zvestobo moramo dozoreti, saj je pot dveh, ki sta si iskreno predana, zares globoka in izpolnjujoča.

Tako, kot je nivojev ljubezni toliko kot parov in ljubimcev, je odrazov in iskanj hrepenenj še več. Kmalu odkrijemo, da nas na soljudi vežejo različno močna čustva, kot so prijateljstvo, pripadnost, zaveza, skrbnost, občudovanje, spoštovanje, varnost, zaupanje in še bi lahko naštevali. V jeseni svojega življenja ste nekako naleteli na svoja izvorna čustva, ki ste jih gojili do moža. Marsikdo poroča, da v zrelejših letih vroče strasti zbledijo in da se pojavijo drugačne potrebe, kot so na primer tiste po varnosti. Spet drugi pa se najbolj noro zaljubijo takrat, ko je »najmanj potrebno« ali ko sebe že odpišejo v zgodovino spominov.

Biti z nekom sopotnik je drugače kot biti le intimni partner. Erotika je le ena izmed dimenzij odnosa dveh, ki gradita skupno pot. Brez dvoma je pomembna in morda je romantična identiteta in gradnja le te bistveno bolj izrazita v mlajših letih, zlasti v adolescenci. Zato radi rečemo, da se ljudem, ko dopolnijo abrahama in iščejo ljubezenska vznemirjenja, zgodi druga puberteta. Sami ste zapisali, da ste se osvobodili spon družine, vaš ljubimec pa tam še vztraja. Poleg ljubezni nas v življenju vežejo še potrebe po sprejetosti in varnosti ter zlasti po pripadnosti. Družini pripadate, ne glede na občasno naveličanost in dolgočasje. Tam ste pognali korenine, izgradili lastno osebnost, a prosti čas in »sladkorčki«, ki si jih večina privošči v obliki potovanj ali ostalih razvajanj, burijo domišljijo. Še zlasti, če gre za ljubezenska razmerja, ki so prepovedana.

Moj nasvet je, da zapišete zgodbo svojega življenja. Z vsemi skrivnostmi red. Pišite zase. Izpovejte čustva. Hrepenenja. Kar je ključno pri vsem skupaj, pa je to, da sami lastnim odločitvam nadenete smisel in pomen in občasnim zmedam, ki se vrtinčijo po duševnosti, dopustite prostor. Nejasnost je vožnja po megleni cesti; vidimo le nekaj metrov pred seboj, a kljub vsemu vemo, da je cilj blizu.

Prav tako vam svetujem, da se trudite pri sprejemanju same sebe. Ste čudovita oseba, zakaj bi se kritizirali in se kopali v krivdi. Živeli ste iskreno, mar ne? In če na koncu poti pristanete v objemu bivšega moža, je to čisto ok. Važna je pot. Z vsemi ovinki, ki so pridali nove uvide samospoznavanja. Ljubimec bo moral razumeti. Morda ne bi bilo slabo, da poiščete kakšen nasvet pri strokovnjakih. Dobro se je pogovoriti z judi, ki poznajo takšne poti in so podobnim parom že stali ob strani. Srečno!