Izpoved bralke: Bili naj bi par, a sva bolj sestri kot ljubimki

Sem na prelomnici v partnerskem odnosu in ne vem, kako naprej. Poznava se dobro leto in to je moj prvi partnerski odnos. Stara sem 21 let, ona 25. Močno se ljubiva. Sva najboljši prijateljici, se veliko smejeva in zabavava. Pogrešam pa več strasti. Poleg tega sem jaz tista, ki mora vedno v vsem dajati pobudo. Jaz predlagam, kam bi šli in kje bi se lahko imeli lepo. Jaz se odločim, kdaj greva ven, v katero restavracijo ali na kateri družabni dogodek. Zelo me moti, da ona nikoli ne da pobude. O tem sva se pogovarjali in rekla je, da se bo potrudila in prevzela več iniciative. 

Velik problem je seks. Tudi tu sem samo jaz tista, ki daje pobudo. Rekla sem ji, da si je od nje želim vsaj enkrat na mesec, kajti tudi jaz bi se rada počutila zaželeno. In kadar se ljubiva, primanjkuje strasti. Predlagala sem že, kako bi spolnost lahko začinili, in se je strinjala. Sama pa nikoli ne da nobenega predloga. Vse breme je na meni. Tudi glede kuhanja in pospravljanja. Zato sem se odločila in nehala kuhati. 

Poleg tega se počutim, kot da bi bila njena skrbnica. Pri 25 še vedno dela v restavraciji s hitro prehrano, s čimer ni nič narobe, toda vem, da si želi več od tega. Potem pa me sprašuje za nasvet glede kariere in še drugih stvari. Poleg tega se mi zdi preveč lahkomiselna in se bojim, da bo porabila preveč denarja za različne študije. 

Bili naj bi par, toda pogosto se počutim, kot da bili sestri namesto ljubimki. Želim si partnerico, ki bi bila bolj samostojna. Ne vem, ali si še želim vztrajati v tem odnosu, po drugi strani pa me je strah, da bi jo zapustila. Je čudovita oseba in zelo tolerantna do mojih duševnih težav in ne želim je prizadeti. Potrebujem nasvet nepristranske osebe. Če se odnos mora končati, potem naj se konča s čim manj bolečine.

Ste v partnerskem odnosu, ki ga odlikujejo močna čustvena vez, ljubezen, občutek varnosti, toplina in zaupanje. To so zelo pomembni vidiki odnosa. Težave pa imate na nekaterih drugih področjih, še posebej v spolnosti, ki je, tako kot kažejo raziskave, najpomembnejši vidik partnerskega odnosa. Ta vidik ni pomemben toliko zaradi potešitve fiziološke potrebe kot zaradi potešitve potreb po sprejetosti in spoštovanju. Zares sprejete se počutimo šele, ko si nas nekdo želi in nam to dokaže tudi v spolnem odnosu in seveda to ponavlja v rednih intervalih. Verjetno je to najpomembnejši dejavnik, ki nam daje relativno stalen občutek lastne vrednosti. Če manjka, iščemo potrditve lastne vrednosti drugje. Pri partnerici vas moti tudi to, da deluje nesamostojna, neodločna in lahkomiselna. K občutku, da vas ne sprejema dovolj, ker si vas ne zaželi dovolj pogosto, se naveže še občutek, da morate za vse v odnosu poskrbeti sami, vključno z njeno kariero in njenimi financami.

Poleg več strasti si torej želite tudi več enakopravnosti oziroma uravnotežene delitve bremen. Ljudje smo v svojem bistvu nagnjeni k temu, da se bremenom izogibamo in njihova porazdelitev v odnosih je vir nenehnih konfliktov. S partnerico bosta morali glede tega poiskati kompromise, ki bodo zadovoljivi za obe. Napisali ste, da ste nehali kuhati. Ta pristop se mi zdi pravi, saj ste ji s tem dali vedeti, da ni prav, da je breme priprave hrane le na vas.

Da vaša partnerica ne daje več pobude v odnosu, je zelo verjetno posledica tega, da v zgodnjem otroštvu, pod vplivom vzgoje, ni imela dovolj priložnosti za prevzemanje pobude, ker so jo starši pri tem preveč omejevali. Takšna značajska lastnost je prej ko ne trajna in jo je zelo težko spremeniti. Mislim pa, da bi to »slabost« brez večjih težav tolerirali, če bi vam partnerica le dala več zadoščenja v spolnosti.

Težave v spolnosti, ki jih imata, so trši oreh, ki ga ne bo lahko streti. Pri vašem dekletu je mogoče pomanjkanje libida. Vzrokov za to je lahko veliko, od fizičnih do psihičnih, zato bi dekle morda najprej obiskalo ginekologa in opravilo ustrezne preiskave. Pomoč lahko poiščeta tudi v ambulanti za spolne motnje na centru za mentalno zdravje. Na voljo so vama še svetovalnice za pare. Prej preverita le njihove reference in strokovno usposobljenost.

Preden se odločite za skrajen korak, to je konec odnosa, preverite vse druge možnosti, ki so vam na voljo, in poskušajte rešiti odnos. To bo zahtevalo precejšen napor in pobuda bo, najbrž spet, morala biti vaša. Toda morda je to manjše breme, kot bi bilo tisto, ki bi ga prineslo končanje odnosa, kajti ne bi ga bilo mogoče končati brez ranjenih čustev in mučnih občutkov krivde.