Izpoved bralca: Zaradi malomarnosti osebnega zdravnika, je mama oslepela
Na vas se obračam v imenu mame, ženske v 71. letu, ki je pred letom in pol, ravno v času samega začetka izbruha covida-19, po rutinskem zdravniškem posegu oslepela na desno oko.
Zgodba se je odvila tako, da se ji je po rutinskem posegu v bolnišnici Novo mesto najprej pojavila bolečina v očesu. Takoj smo klicali njenega osebnega zdravnika, da bi dobili napotnico za specialista. Ker je bilo to na začetku epidemije, nismo smeli v ambulanto, ampak smo morali doktorju poslati fotografijo maminega obraza po elektronski pošti. Osebnemu zdravniku smo tudi sporočili, da je z mamo hudo in da nujno potrebujemo napotnico, a ni ukrepal.
Ponoči se je mamino stanje še poslabšalo, bolečina se je stopnjevala v nevzdržano, zato smo v zgodnjih jutranjih urah odšli na urgenco v ZD Črnomelj. Od tam so nas napotili na očesno kliniko v Ljubljani, kjer je v luči novega virusa vladal totalni kaos. Okoli dve uri smo čakali samo na sprejem, nato pa še eno uro do obravnave. Ko so mamo končno sprejeli, pa je sledil šok. Lečeči zdravnik je naši mami dejal samo, da bo vsemu trudu navkljub oslepela na desno oko, ker se je zastrupitev v očesu že razvila do prehude stopnje. Težko dojameš, da se kaj takega še lahko zgodi v 21. stoletju, sploh zato, ker smo reagirali takoj, a nas je zdravstveni sistem dobesedno ustavljal na poti do iskanja pomoči. Človek se vpraša, kaj bi bilo, če bi stvari tekle hitreje in bolj gladko, kot so pred covidom.
Ironija, ki je v vsem tem največje ponižanje za mamo, pa je, da je njen osebni zdravnik po končanem zdravljenju ni poslal na oceno invalidnosti k invalidski komisiji. Izguba vida je mami precej spremenila in otežila življenje, zdaj ni več tako opravilno sposobna skrbeti zase, težave ima pri urejanju dokumentov, plačevanju računov, čiščenju doma. Odkar je oslepela, potrebuje pomoč druge osebe, česar doslej ni bila vajena, saj je vse še lahko postorila sama. Upali smo, da ji bo invalidski status omogočil, da si lahko privošči dodatno pomoč in si tako povrne vsaj delček izgubljenega dostojanstva.
Prosim, svetujte nam, kaj naj naredimo. Finančno nismo sposobni najeti odvetnika, ker sem sam brez dohodkov, tudi iz naslova zdravstva, mama pa ima le 620 evrov pokojnine na polno delovno dobo. Bojim se in dvomim, da bova kaj dosegla, če bova vložila pritožbo brez pravne pomoči.
Hvaležna vam bova za kakšno spodbudno besedo, kako naprej.
Sin in mama
Zdravniška malomarnost se kaznuje z zaporom
Zahvaljujem se vam za vaše vprašanje.
Nesrečna situacija, ki jo opisujete, žal še zdaleč ni osamljena, saj je primerov, ko osebni zdravniki ne izpolnjujejo svojega poslanstva oziroma ne ravnajo v skladu z zakonodajo (obveznost hitrega ukrepanja v primeru resnih zdravstvenih težav) veliko, pri čemer dejstvo, da jih sicer primanjkuje, ne bi smelo v ničemer vplivati na njihove zakonske (in moralne) dolžnosti do svojih pacientov. Še posebno ne v primerih njihovih večjih in resnejših zdravstvenih težav.
Oseba, ki naj bi bila osebni zdravnik, pri čemer poudarjam pridevnik »osebni«, bi se morala že po osnovnih moralnih normah obnašati kot pacientov zaupnik, kar vključuje vsaj osnovno skrb za svojega pacienta – to pa pomeni vsaj minimalno odzivnost in pa ustrezno profesionalno ukrepanje glede na situacijo.
V konkretnem primeru bi lahko šlo za dejanje malomarnega zdravljenja s strani osebnega zdravnika. Sodna praksa je v zvezi s tem izoblikovala stališče, da je pacientovemu dokaznemu bremenu zadoščeno, če trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje takšne narave, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu povzroči škodo na pacientovem zdravju. Drugače povedano - dokazati bi morali, da je ravno opustitev osebnega zdravnika vodila do poslabšanja zdravstvenega stanja vaše mame (vzročna zveza).
Naj v zvezi s tem omenim še to, da lahko malomarno zdravljenje predstavlja tudi kaznivo dejanje. Zdravnika, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se namreč kaznuje z zaporom do enega leta.
Še glede finančnih vidikov vaše situacije: Svetujem vam, da se obrnete na brezplačno pravno pomoč, ki se sicer izvaja na okrožnih sodiščih. Pozanimajte se, ali izpolnjujete pogoje za pridobitev tovrstne pravne pomoči.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.