Izpoved bralca: V iskanju službe, dekleta in prijateljev

Pozdravljeni!

Pri 35 letih dobesedno živim v izolaciji že štiri leta. Imam brata starega 36 let, ki sem mu vedno, ko je potreboval pomoč, ponudil roko. Ampak zdaj sem ta odnos z njim prekinil. Ima podedovano stanovanje po mami, torej ima kje biti. Mama je naredila samomor ko sem imel 18 let.

Delal sem že v mnogo podjetjih, kjer imam občutek, da me ne jemljejo resno. Nazadnje sem delal za alkoholika, ki se je znašal nad mano, tako kot sem bil to vajen doma. Študij imam nedokončan, prav tako imam občutek, da me po desetih razgovorih za službo nikjer ne jemljejo resno. Z očetom, ki ima 75 let, ne govoriva, odkar sem preselil nazaj domov. Zaradi njega ne spim, ker se on odpravlja v posteljo ob 23. uri ali še kasneje. Kaj lahko še naredim?

Prejšnji teden naj bi pričel z novo službo, naredil sem zdravniški pregled, ko pa sem se v ponedeljek pojavil tam, zame še niso imeli pogodbe in bi moral delati na črno. Tudi v torek še ni bilo ne duha ne sluha o pogodbi, zato sem se uprl in povedal, da pridem na delo, ko dobim v podpis pogodbo, prej pač ne. Vsepovsod je toliko izkoriščanja, moj bivši delodajalec je deloval prav na ta način, ni izdajal računov in tako utajeval davke, zdaj pa naj bi ga država reševala kljub njegovi nepoštenosti. To se mi ne zdi prav in ne vem več, kaj lahko naredim. Poslal sem že ogromno prijav za delo, a je skoraj nemogoče priti do službe, ker se na delovno mesto prijavi po 400 kandidatov in več.

Bil sem že pri psihiatru, tudi oče je bil in povedali so nama, da se mora tudi on spremeniti, ne samo jaz. Takšne pomoči torej ne rabim. Rabim pa punco, nisem imel še nobene. In tudi prave prijatelje si želim, a jih v okolju, kjer živim, ne najdem. Ko je mama naredila samomor, ni bilo nikogar blizu. Doma se ostal 14 dni in to je bilo to.

Čutim, da živim s človekom, ki me duši, in nimam absolutno nobene svobode v svojem življenju. V očetovem domu zmrzujem od jutra do večera, ker si je on raje kupil nov avto, kot da bi plačal ogrevanje. Ne vem, kako naj se ga rešim za vedno. Iščem trajno rešitev problema.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

v pismu, v katerem opisujete svoje težave, si postavljate napačna vprašanja. Moti vas brat, ne zmorete spregovoriti z očetom, dekleta nimate, pa želite zvezo, v službah vas izkoriščajo itd.

Verjetno boste morali spremeniti pogled na svoje težave in se vprašati: »Kaj je narobe z menoj, da se mi vse to dogaja? Morda pa imam jaz sam težave in bom moral nekaj v svojem življenju spremeniti?« Zavedati se morate, da se ljudje in stvari okrog vas ne bodo spremenili. Oziroma zelo težko. In kje je rešitev?

Rešitev je v vašem pogledu, stališču, ki ga do problema imate. Le tega je treba spremeniti. Torej je vsa odgovornost na vas, da to napravite. Smiselno je namreč, da spreminjate tiste stvari, ki jih lahko spreminjate in da ne zgubljate energije pri stvareh, ki jih ne morete spremeniti. Seveda pa je potrebna modrost, da bo človek razlikoval med enimi in drugimi (tako nas uči tudi molitev anonimnih alkoholikov, ki se spopadajo s svojo odvisnostjo).

Torej, oče se ne bo spremenil, brat tudi ne in delodajalci ne bodo postali čez noč prijazni. Tudi dekle ne bo prišlo samo od sebe.

Če razumete, kaj vam poskušam povedati, potem si poiščite pomoč. Poiščite psihoterapevta in z njim prepotujte pot vseh zamer in usedlin, ki so vas zaznamovale skozi vaše dosedanje življenje.

Lep pozdrav!