Izpoved bolnice z rakom: Mož me je zapustil in si našel drugo

Mož, s katerim sva bila v zakonu triintrideset let, me je pred kratkim zapustil, odšel je k drugi ženski. Ostala sem sama. Invalidsko sem upokojena za štiri ure, vendar sem trenutno na bolniški. Leta 2016 sem zbolela za rakom dojke, zdaj se mi je bolezen povrnila, na kost. Zanima me, ali je mož dolžan skrbeti zame, in sicer finančno s preživnino. Ostala sem sama v hiši, sva pa oba lastnika. Zaradi bolezni si ne morem poskrbeti dodatnega vira zaslužka.

Čeprav ne poznam vseh okoliščin vašega primera, se bojim, da boste glede na zapisano težko uspešni z zahtevo po preživljanju, kljub bolezni. Po zakonu lahko namreč zakonec tako preživljanje zahteva le, če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, pri čemer morata biti oba pogoja podana kumulativno (skupaj). Poleg tega obstaja še dodaten pogoj na strani osebe, ki bi morala drugega preživljati (vašega moža), in sicer da mora biti preživljanje v njegovi moči – predvsem finančni, pa tudi siceršnji. 

Restriktivna (ozka) razlaga zakona, ki jo naša sodišča pogosto uporabljajo, pa pripelje do sklepa, da pogojev za preživljanje po možu ne izpolnjujete, saj ne izpolnjujete pogoja, da brez svoje krivde niste zaposleni (izpolnjujete le pogoj, da ste brez svoje krivde zaposleni za štiri ure), kar pa verjetno še ni dovolj. Poleg tega je vprašljivo, ali nimate sredstev za življenje, kar je drugi nujni zakonski pogoj, ki ga morate izpolnjevati, če želite uspešno uveljavljati preživljanje. 

Mojo tezo potrjuje tudi sodna praksa, ki temelji na stališču, da je preživljanje zakonca po drugem zakoncu po svoji naravi subsidiarno – to pomeni, da se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Preživninski upravičenec mora najprej izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden je upravičen do preživljanja po drugem zakoncu. Preživnina poleg tega – tako sodišče – zakoncu pripada le, če mu je le tako mogoče zagotoviti socialno varnost.