Izgubila sem službo in prijateljice, ne vidim več smisla

Znašla sem se v obdobju, ki je precej težko. Lani v začetku leta sem izgubila službo, ki sem jo uspešno opravljala več kot deset let. Dobila sem nekaj odpravnine in priporočil, kar naj bi mi olajšalo čas iskanja nove zaposlitve. A ko sem se takole znašla doma, po desetih letih brez obveznosti, sem naenkrat zapadla v čudno stanje. Prve tedne mi je bilo še vse – recimo temu fino, saj sem imela naenkrat ogromno časa zase. Potem pa sem začela opažati, da se ne trudim več za novo zaposlitev. Odpravnine imam toliko, da lahko nekaj časa normalno živim. A enkrat bo skopnela. Najraje sem doma, sama s seboj, prijateljice so me že nehale vabiti ven, saj me družba ne zanima več. Hobijev nimam, zamotim se z brskanjem po internetu. Vem, da mogoče to ni normalno, a si trenutno ne predstavljam več življenja, ki bi bilo drugačno. So tudi težki dnevi, ko jokam in se mi zdi vse brez smisla, a na splošno vidim, da sem v apatičnem stanju, ki ni ne dobro ne slabo. Samo je. Svoje družine nimam, le starše, ki pa živijo v drugi državi in se ne vidimo pogosto. Stara sem 37 let.

Izguba zaposlitve spada med enega težjih dogodkov, saj močno vpliva na kakovost življenja. Privede lahko do psihosomatskih težav, ki se najbolj kažejo v obliki različnih telesnih bolečin, motenj spanja in koncentracije. Če traja brezposelnost dlje, se stvari na čustveni ravni samo še poslabšajo, mogoče pa so tudi različne stopnje depresivnih stanj. Tudi sami opažate, da se z vami nekaj dogaja, in dobro je, da ste sklenili temu priti do dna, zagotovo pa vam ni lahko, saj se spopadate z apatijo, ki vas drži v močnem oklepu. Služba je v posameznikovem življenju nadvse pomembna, saj strukturira naš vsakdan, vpliva na samozaupanje, samospoštovanje, ima pa tudi močan eksistencialni pomen. 

Tudi izguba zaposlitve ima več faz prebolevanja – od šoka, faze optimizma, pesimizma pa vse do vdanosti v usodo. Sami trenutno opažate nekakšno depresivno stanje, saj ste doma že vse leto, minila pa vas je tudi že volja do iskanja službe, kar je ob vseh zavrnitvah, ki ste jih bili deležni, povsem običajno. Počutite se nekoristne, nesposobne, poleg tega ste se izolirali od družbe, kar je za vas še teže. Morda v tem trenutku res ne vidite izhoda in ste se kar nekako prepustili melanholičnemu razpoloženju, a bistveno je, da se zavestno odločite in naredite korak naprej. Nenehno ukvarjanje z računalnikom je eden od številnih simptomov, ki kaže na beg pred vsem, kar vas muči, ko lahko vsaj za nekaj časa pozabite na vse. Za začetek izklopite računalnik, pojdite iz hiše, dobite se s prijateljicami, ki ste jih odrinili od sebe, in jim zaupajte, kaj vas teži. Gotovo vas bodo razumele in vam morda celo lahko kako pomagale. Najhuje je, ko se človek začne zapirati med štiri stene, ki samo še globlje povlečejo v težke občutke. Prav vzdrževanje socialnih stikov, druženje z ljudmi, mreženje povečajo možnost zaposlitve in olajšajo čas brezposelnosti. Pomembno je tudi, da si strukturirate življenje in oblikujete dnevno rutino. Prijavite se v zaposlitvene agencije, kjer vas bodo gotovo znali pravilno usmeriti in vam tudi ustrezno svetovati. Ne čakajte, da služba najde vas, pojdite ji raje vi naproti. Naj vam bodo v spodbudo dosedanji dosežki in uspehi, ki jih ni malo, navsezadnje ste izobražena ženska, ki ima za sabo visoko funkcijo. Začnite z malimi koraki, vztrajajte in nikakor ne obupajte. V življenju ni konstante in mnogokrat se srečamo z različnimi prelomnicami, ki bolj ali manj vplivajo na nas. Pomembno je ne dopustiti, da bi vas spravile na kolena, saj je pred vami še veliko lepega.