Hčerka grozi, da se bo odselila, ker ne podpiramo veganstva

Smo štiričlanska družina. Starejša hčerka se bo v kratkem osamosvojila. Težave povzroča mlajša, ki je še v gimnaziji. Sestri sta si zelo različni. Za starejšo sploh nismo vedeli, kdaj je odrasla. Mlajša je bila že od malega zahtevna. Vse jo je zanimalo in nenehno smo se morali ukvarjati z njo. V šoli je zelo uspešna, doma zelo naporna. Trenutno je največji problem njen način prehranjevanja. Pred tremi leti se je odločila, da bo vegetarijanka. Drugi jemo običajno hrano. S svojo odločitvijo je povzročila prerekanje in napetosti v družini. Najbolj ji je nasprotoval mož, ki se z vegetarijanstvom ne strinja, celo pravi, da je škodljivo. Moje stališče je malo manj negativno, težavo mi je povzročalo vprašanje, kako bomo nakupovali in pripravljali hrano. Poleg naporne službe mi komaj uspe še skuhati za družino. Hči je prenehala jesti jedi, ki sem jih pripravila, pa niso bile vegetarijanske. Za mizo smo imeli vsak dan prepire. Stanje se je umirilo, ko se nam je uspelo dogovoriti, da si bo hči sama pripravljala svoje jedi. Počasi smo se navadili na njeno vegetarijanstvo, mi smo ostali pri svojem. Nedavno je naznanila, da prehaja na vegansko prehrano in naj se zaradi tega ne vznemirjamo, da že ve, kaj dela. Pa imamo spet ogenj v strehi. Mož se strašno razburja, pravi, da je hčerka nora, da je ima dovolj in se mora, dokler živi doma, podrejati družinskim pravilom. Rekel ji je, da zanjo ne bo kupoval posebnih živil. Hčerka mu ni ostala dolžna. Zmetala mu je v obraz vse, kar misli o naši prehrani in jedeh, ki jih ima mož še posebno rad, od domačih klobas in salam, odojka, mesa, štrukljev, gibanice, potice, špehovke in drugih dobrot. Rekla mu je celo, da bo kmalu pokojni, če bo še naprej užival tako hrano. Hčerka grozi, da se bo odselila, ker nas ima dovolj. Ker jo poznam, se bojim, da lahko to tudi uresniči. Ne vem, kako naj umirim duhove. Želim si, da bi bili spet povezana družina.

Vse razburjenje in napetosti v vaši družini so popolnoma nepotrebni. Z možem se zelo motita, če krivdo za nastalo situacijo pripisujeta hčerki. Mnogo staršev težko sprejema dejstvo, da njihovi otroci odraščajo. Zdravo odraščanje pomeni tudi avtonomno razmišljanje in sprejemanje lastnih odločitev, seveda pa tudi prevzemanje odgovornosti zanje. Konflikti nastanejo, ko starši ne zmorejo sprejeti tega dejstva. Mislijo, da naj bi otroci prevzeli njihove življenjske navade in življenjski stil. To so ljudje, ki se nikoli ne vprašajo, kako živijo sami. Ali je njihov življenjski stil zdrav, ali so v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih spreminjali svoje življenjske navade glede na odraščanje otrok pa tudi na spremembe v družbi.

Družina je skupina, ki se nenehno spreminja. Starši naj bi zmogli sprejemati spremembe in se jim prilagajati, ko jih prinesejo različne življenjske okoliščine. Družinska dinamika je zelo različna v družinah z majhnimi otroki, od družine z osnovnošolci ali družine, kot je vaša. Funkcionalna je le tista, ki zmore obvladati vse te spremembe. Tukaj se vam je zataknilo. Sprejmite dejstvo, da nismo starši vedno najbolj pametni in vsevedni.

Vaša hčerka ni niti malo odgovorna za odnose v družini. Odgovorna sta vidva z možem. On je prenapet in nedojemljiv za spremembe, vi pa ste pasivni in želite umiriti ter zgladiti spore. Tako ne boste rešili ničesar. Z možem se poskusita vsaj malo znebiti togosti in si pridobiti prožnejše mišljenje. Zavedajte se, da ni problem v načinu prehranjevanja. Ne glede na to, da se ne strinjate s hčerkino odločitvijo, vam mora biti jasno, da je to njena odločitev. Do nje ima vso pravico, ker ni več majhen otrok. Če želite, da vaju bo spoštovala, potem tudi vidva spoštujta njene odločitve.

O načinih prehranjevanja ne bom razpravljala, ker to ni moja stroka. Glede na to, kar ste napisali o hčerki, se mi zdi, da je zdravo, odločno mlado dekle, ki se samoizobražuje in ji ni vseeno, kako živi. Širi svoje obzorje in pridobiva znanje. Taki inteligentni mladi ljudje so bili pogosto naporni v otroški dobi, ker jih je vse zanimalo, tako kot vašo hčerko. Moja izkušnja je, da se tudi starejši lahko od mladih kaj naučimo, če le nimamo predsodkov in se ne počutimo ogroženih. Bodite strpni do hčerke pa tudi ponosni nanjo ste lahko. Vidva z možem pa dobro premislita, kaj je zabrusila očetu o njegovi prehrani.