Fantovi starši pričakujejo, da bom po poroki sprejela njihovo vero

Imam fanta. Skupaj sva tri leta. Letos končujeva šolanje. Fantovi starši so pred tridesetimi leti prišli v Slovenijo. Tukaj so se zaposlili in se prilagodili našim življenjskim navadam. Ohranili pa so svojo kulturo in vero. Fant se je rodil v Sloveniji in prav tako še dva otroka. So zelo prijetna družina in lepo so me sprejeli. Praznujejo po svojih običajih in so dejavni tudi v njihovi verski skupnosti. Mene to prav nič ne moti, na družinska slavja sem vedno povabljena tudi jaz. Moji starši so ateisti. Spoštujejo pa verne ljudi in nimajo nikakršnih predsodkov glede vere, narodnosti ali do ljudi s posebnimi potrebami. Sama sem prostovoljka in pomagam osebam, ki so doživele poškodbe glave. S fantom se imava zelo rada. Pred njim sem imela že tri resne zveze, ki pa se s sedanjo ne morejo primerjati. Moj fant je do mene zelo pozoren in ljubeč. Večkrat mi pripravi kakšno presenečenje ali pozornost. Oba zelo rada pleševa, tečeva in hodiva v gore. Nikoli nama ni dolgčas. Sva tudi na isti fakulteti, samo na različnih smereh. V nekaj mesecih bova diplomirala. Mene bo zaposlil oči, ki ima svoje podjetje, fant pa ima taka znanja, da tudi zanj ne bo problem. Zavedam se, kakšno srečo imava, glede na krizo, da so nama odprte vse te možnosti. Po diplomi se nameravava poročiti. Zdaj pa so se pojavile velike težave. Ko je fant to omenil v svoji družini, so bili vsi navdušeni in veseli. Ob tem pa se jim je zdelo samoumevno, da bom jaz sprejela njihovo vero. To me je tako šokiralo, da ne morem priti k sebi. Razočarana sem, ker se fant odločno ne upre svojim staršem. Ali bo to res konec najine zveze?

Kar nekaj takih zakonov poznam, v katerih sta partnerja različnih ver ali pa je eden veren, drugi pa ateist. Tudi za vaju to ne bi smela biti nepremagljiva ovira. Mislim, da ni problem v različnih veroizpovedih ali ateizmu. Problem je v glavah ljudi. Lahko razumem pričakovanja fantovih staršev, ki želijo ohraniti tradicijo, v kateri so bili vzgojeni, vendar pa škodujejo svojemu otroku. Ne upoštevajo dejstva, da se je njihov sin rodil in rasel tukaj in nanj ni vplivala samo njihova družina s svojimi pravili in vero, temveč tudi kulturni vzorci okolja, v katerem živi. Fantova družina je verjetno precej patriarhalna, zato se ne upa odkrito nasprotovati očetu.

Zdaj so na preizkušnji fantova zrelost, odgovornost, samostojnost pa tudi ljubezen do vas. Pomislite, zdi se mi, da bo to dober preizkus ljubezni vašega fanta. Če je razčistil sam pri sebi, kaj je v življenju resnično pomembno, se bo odločil za vajino ljubezen. Če bo popustil staršem, potem sprejmite dejstvo, da njegova ljubezen do vas ni dovolj močna za skupno življenje. Vaše stališče, da njegove vere ne boste sprejeli, je v redu. Zakaj bi se odločili za ta korak, če ne čutite notranjega vzgiba zanj?

Ljubezen vsakega para, ki živi skupaj, je večkrat na preizkušnji. Takrat rečemo, da je zveza v krizi. Niso vse krize enake. Včasih so bolj zapletene in za partnerja naporne, nekatere pa potrebujejo le malo dobre volje, pa se že pokaže sprejemljiva rešitev. Po mojih izkušnjah pri svetovalnem delu s pari velja pravilo, da bosta partnerja mnogo laže našla rešitev za problem, če se strinjata v tem, kaj je bistvo problema. Par, ki se ne more dogovoriti niti tega, kaj je vsebina težave, bo zelo težko našel rešitev. Pomembna pa je tudi moč njune ljubezni. Raje ko se imata, močnejša je njuna motivacija, da izboljšata in uredita odnos. Ljubezen je energija, in če jo oba partnerja usmerita v to, da bosta rešila svoj odnos, bo uspeh prišel. Vse dobro vam želim.