Fant me čustveno in seksualno zavrača

S fantom sva skupaj tri mesece. Že vse od začetka se vede do mene precej zadržano. Na zmenkih je redkobeseden, tudi na moj trud, da bi pogovor stekel, se ne odzove, kot bi se po mojem prepričanju človek moral. Ničesar ne vpraša, ničesar ne komentira, izraz na obrazu ima tak, da ne znam razbrati, ali ga tema zanima ali sem mu jaz dolgočasna ali pa je kaj čisto tretjega. V zadnjem času so najini zmenki omejeni zgolj na vikend. Izgovarja se na službo, da bi rad dosegel uspeh v svojem poklicu. Zvečer pa je menda tako utrujen, da se mu ne da niti pogovarjati. Nikoli me ne pokliče iz službe, ne pošlje sporočila, zgodi se, da se sploh ne oglasi. Še na redke skupne sprehode velikokrat povabi svojega najboljšega prijatelja in njegovo ženo. Potem se moška zabavata med sabo, midve sva prepuščeni sami sebi. Zmedena sem in zelo razočarana. Sprašujem se, zakaj je sploh pristopil k meni in začel zvezo z mano. Po drugi strani govori okoli in se hvali, da si je našel boljšo polovico. Pred kratkim sva imela prvi intimni stik. Ponovno sem doživela veliko razočaranje. Zadevo je opravil zgolj tehnično, potem se je odplazil iz spalnice, z izgovorom, da mora zložiti perilo, ki ga suši že dva dni. Nobenih čustev, ničesar. Ni me objel in se stisnil k meni. Želim si pogovorov, nežnosti, pristnih stikov, pa ne dobim nič od tega. Počutim se neprivlačno, ogoljufano in zelo sem prizadeta. Star je 32 let, jaz imam dve leti manj.

Razumem vaše razočaranje. Verjetno imate malo izkušenj s fanti pa tudi z ljudmi na splošno, sicer bi že opazili, da moški, kot je vaš fant, niso nobena redkost. Tudi precej žensk s podobnimi lastnostmi poznam, da ne bom pristranska. Čustveno invalidne, hladne, zavrte, nerazvite ljudi boste srečali vsepovsod, če se boste le malo ozrli naokoli. Nekateri skrivajo svoj primanjkljaj za naučeno prijaznostjo in vljudnostjo. To jim lahko uspeva le v bolj površnih medosebnih odnosih, z znanci, sosedi, sodelavci ali s podrejenimi, pa še tedaj se včasih izdajo. V odnosih z najbližjimi, v družini, kot partnerji in starši pa odpovedo.

Prepoznamo jih po dejanjih. Po vseh tistih odzivih, ki jih od ljubečih oseb pričakujemo, a se nikoli ne zgodijo. Bistrejši in verbalno sposobnejši so polni lepih besed in obljub, ki pa ne zaživijo. Včasih poskušajo z darovanjem materialnih dobrin nadomestiti čustveni primanjkljaj. Morda ste mislili, da jih med izobraženci in uspešnimi ljudmi ni, a ste se zmotili. Tisto, česar jim primanjkuje, je čustvena inteligenca. Na kratko lahko rečemo, da je to razvita sposobnost, ki nam omogoča, da prepoznavamo svoja čustva in čustva soljudi, da znamo z njimi ustrezno ravnati, tako, kot je dobro za nas in naše bližnje, in da s svojim ravnanjem ne škodimo drugim. Oseba z razvito čustveno inteligenco je do drugih empatična, torej se zmore vživeti v občutja drugih in to tudi pokazati s sočutjem. Ob tem obdrži zdravo čustveno distanco.

Bo že držalo, da je nekaj narobe tudi z vami, če ste se zbližali z moškim, ki vas s svojim vedenjem tako ponižuje. Dejstvo je, da imate slabo samopodobo in pomanjkljiv občutek lastne vrednosti. Dekle, ki spoštuje sebe, bi tak osebek moškega spola odpikala že po prvem zmenku. Vi pa ste že tri mesece v odnosu s popolnim čustvenim invalidom. Prav lepo ste ga opisali. Nezmožen je dajati in sprejemati ljubezen. Vi pa si želite pozornosti, sprejetosti, potrditve, nežnosti, bližine, pripadnosti in še vsega, kar ljubezen je. Ne more vam dati tistega, česar sam nima. Verjetno tudi v svoji primarni družini ni bil deležen dovolj starševske ljubezni, da bi se kot čustveno bitje lahko razvil. Upam, da boste to zvezo nemudoma končali. Poskusite malo bolje spoznati sebe in si pridobiti nekaj znanja o človekovi duševnosti, preden se boste odločili za novo zvezo. Potrudite se, da se vam neljuba izkušnja ne bo ponovila.