Dobivam nespodobna povabila, čeprav imam partnerja

Težava, ki jo imam in me žalosti, je, da nimam prijateljic in na splošno težko vzpostavljam stike z vrstnicami. Imam ljubečega partnerja, s katerim že nekaj časa živiva skupaj. Materialno sva dobro preskrbljena. Partner se mi zdi edina oseba, ki ji lahko zaupam. Mami lahko zaupam samo delno, saj se ji pogosto ne da pogovarjati z mano ali me kritizira in je neprijazna. Moj biološki oče preživlja kazen v zaporu, očim pa ima težave z alkoholom in je pogosto opit. 

Vrstnice, s katerimi se včasih družim, rade opravljajo, pijejo ali se kako drugače zadevajo, so promiskuitetne in imajo neuspešne partnerske zveze. Med sabo ves čas tekmujejo in so pogosto neprijazne. Tekmujejo pa za prazen nič. Kar si jaz želim, je le, da bi se lahko normalno pogovarjala. One pa se obregajo obme, češ, kaj neki bi se ta zatežena čudakinja rada pogovarjala z nami. Sem tako slaba oseba? Ves čas tudi komentirajo moj videz. Sem privlačna in ne vem, kaj jih tako moti. Sita sem njihovih pripomb. 

Z moškimi ni nič bolje. Ogovarjajo me in dajejo nespodobna povabila, čeprav vedo, da imam partnerja. Zaradi teh težav sem postala zamorjena, kar je opazil tudi moj partner. Nikomur ne morem zaupati in vedno bolj sem osamljena. Želim si biti s pozitivnimi ljudmi, ki ne sodijo in tekmujejo, ampak si želijo preprostega, zdravega in zabavnega življenja. Mar pričakujem preveč? 

Odkrito, tudi ob partnerju se včasih počutim osamljeno. Vendar ga zelo ljubim. In vem, da se lahko zanesem nanj. Vedno bolj se zadržujem doma, ker se sama bojim hoditi ven. Ne počutim se varno. Kaj delam narobe? Prosim vas za pomoč in nasvet.

V vašem pismu je čutiti stisko, za katero verjamem, da številnim bralkam in bralcem zbuja sočutje pa tudi simpatijo, saj so vrednote, po katerih hrepenite, to so iskrenost in pravičnost, odsotnost dajanja sodb in medosebnega tekmovanja, vzajemno spoštovanje in prijazno prijateljstvo, nekaj, kar si globoko v sebi želimo vsi. Žal pa je tako, da v današnjem svetu hiperpotrošništva te vrednote izgubljajo pomen. V ospredje stopata tekmovanje in individualizem. To naj bi bilo gibalo napredka, zagotovilo boljšega in srečnejšega življenja, v ozadju pa je pogosto le želja po finančnih dobičkih. Sodoben način življenja ceni užitek, ki mora biti dosegljiv takoj in brez odlašanja ter jemlje voljo in motivacijo za poglobljene odnose, ki jih brez truda in vztrajnosti ni mogoče ustvariti.

Prav zato posamezniki v življenju ne vzpostavimo veliko takšnih odnosov. Resničnih prijateljev imamo malo. Če vama je s partnerjem uspelo ustvariti trden, na spoštovanju in iskrenosti temelječ odnos, potem ste dosegli zelo veliko. Običajno nam ljudem to zadošča in z drugimi sklepamo le še manj tesna prijateljstva. Z lahkoto pa se odrečemo posameznikom, ki poskušajo z nami tekmovati ali se nam posmehovati ali kako drugače rušiti naš duševni mir.

Zaradi vaše iskrenosti smo lahko dobili boljši vpogled v vaše duševno dogajanje. Iz pripovedi lahko sklepam, da ste odraščali v neugodnih razmerah, ki so pustile posledice, ki se danes kažejo v vaši povečani potrebi po tem, da vas drugi ljudje sprejemajo in so vam naklonjeni. Morda ste izgubili tudi nekaj prilagodljivosti in se težje odmaknete od vedenjskih vzorcev, ki ste jih pridobili med odraščanjem. A nič hudega. Ste, kakršni ste, in takšni se zdite pozitivna oseba. Verjamete v obče veljavne vrednote in dajete vtis poštenega, resnicoljubnega in zaupanja vrednega človeka.

Svetoval bi vam, da od okolice ne pričakujete preveč in nimate prevelikih upov. Ne pričakujte »vseživljenjskih« prijateljstev. Držite se partnerja in negujte vajin odnos. Dajajte mu dovolj svobode, da se ne bo počutil ujetega. Družita se in pogovarjajta, skupaj hodita ven in uživajta v intimnostih. Ko navezujete stike z drugimi ljudmi, pa bodite previdni in spoštljivi. Če bo obstajala obojestranska želja po tesnejših odnosih, se bodo takšni lahko tudi zgodili. Zavedajte se, da je glavna značilnost odnosov prav vzajemna želja. Ljudi, ki imajo podoben pogled na medosebne odnose kot vi, boste lažje našli v organizacijah, ki se ukvarjajo z dobrodelno dejavnostjo, v prostovoljskih organizacijah in podobno.

Pomemben dejavnik v medosebnih odnosih je družina. Kot je razbrati, vam vaša primarna družina povzroča več nelagodja, kot vam daje občutka varnosti. Zato si z njo, kar se tiče socializacije, ne morete kaj prida pomagati. Lahko pa si ustvarite svojo. Ste že razmišljali o tem? Sta s partnerjem govorila o tem, da bi zanosili? Prihod novega člana da družinskim odnosom povsem novo dimenzijo, ki dodatno osmisli življenje, odtegne pozornost od manj pomembnih stvari in zlasti v materah aktivira skrite notranje vire, nesluteno življenjsko moč in srečo ter občutek izpolnjenosti. Verjamem, da lahko težave, ki jih imate s socializacijo, z rojstvom otroka izgubijo svojo težo in celo popolnoma izzvenijo.