Direktor nad mano izvaja mobing, še na bolniško si ne upam več

Stara sem 46 let. Imam lepo družino, dva pridna otroka in dobrega moža. Veliko smo skupaj. Radi tudi kaj zapojemo. Živimo kar solidno in ne morem reči, da nam je kaj hudega. Tudi zdravi smo vsi in se rekreativno ukvarjamo s kolesarjenjem. 

Moj problem je drugje. Delam v kadrovski službi. S sodelavci se še kar razumemo, čeprav so tudi naši odnosi zadnje čase slabši, kot so bili. Največje težave nam dela direktor. Vse od začetka je bil aroganten in nadut, pa smo mislili, da se bo unesel. Postal je še hujši. Ne mine dan, da se ne bi na koga spravil, ga zmerjal, žalil in se norčeval iz njega. V zadnjih nekaj mesecih sem ta oseba skoraj vedno jaz. Nisem mogla narediti hujše napake, kot da sem ga opozorila na nekaj nepravilnosti. Zdaj vpije nad mano, da nič ne znam in kako si mu drznem sploh kaj očitati. Včasih me popolnoma ignorira, drugič me šikanira. Sodelavce ščuva proti meni, tako da si nihče ne upa pogovarjati z mano. 

Ko sem šla zaradi takega odnosa na bolniško, se mi je tudi to maščevalo. Zdaj mi je hud napor iti v službo. Zjutraj se tresem, slabo mi je, glava me boli. V kratkem času sem shujšala. Ne spim, samo premišljam, kaj bo spet hudega naslednji dan. Službe kljub vsemu ne mislim pustiti, tako pa tudi ne morem več naprej. Kakršen koli nasvet bo dobrodošel.

Glede na opisana dejstva (zmerjanje, žaljenje, norčevanje, ščuvanje ipd. na strani direktorja) se zdi, da v vašem primeru obstajajo očitni znaki mobinga na delovnem mestu. Mobing je sicer skupno ime za najrazličnejše oblike šikaniranja in je prepovedan na več pravnih ravneh –med drugim na evropski, ustavnopravni, delovnopravni in kazenskopravni ravni. 

Direktiva Sveta Evrope v 5. členu določa, da je delodajalec dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na vseh področjih, ki so v zvezi z delom. 34. člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 46. členu določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. V skladu s 47. členom istega zakona je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec ni sprejel zgoraj omenjenih ukrepov, je dokazno breme (da torej to ne drži), na strani delodajalca.

Mobing je pod določenimi pogoji lahko tudi kaznivo dejanje. 197. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) namreč določa, da, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom, s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če ima zgoraj omenjeno dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Kako se zavarovati v vašem primeru? Predvsem svetujem, da postopek zaradi dokaznih namenov poteka strogo v pisni obliki. Najprej je treba izvajalca mobinga pisno opozoriti, naj mobing odpravi. Določite mu tudi rok, denimo osem dni. Priporočljiva je asistenca pravnika ali odvetnika, saj v tem primeru obstaja precej večja možnost, da se bo direktor na pisno opozorilo tudi odzval.  

Obstaja tudi bolj diskretna možnost: Lahko namreč podate tudi anonimno prijavo na pristojni Inšpektorat za delo, ki bo delodajalca opozoril na podano prijavo, preveril, ali je izvedel vse zakonsko obvezne preventivne ukrepe, ter zahteval vzpostavitev varnega in zdravega okolja na delovnem mestu.

Izvajalca mobinga je mogoče tudi odškodninsko tožiti. V primeru uspešne odškodninske tožbe lahko žrtev mobinga zahteva enako odškodnino, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.