Dekletu ne upam priznati, da sta bila moja starša alkoholika

Pred dvema mesecema sem se zaljubil v kolegico in ona vame. Navdušuje me s svojo lepoto. S tem ne mislim le na zunanjost. Preseneča me s svojimi odzivi. Bolj ko jo spoznavam, bolj mi je všeč. Vidiva se vsak dan. Po naravi je odprta in zgovorna. Povedala mi je že veliko o sebi in svoji družini. Ima še brata in sestro. Dobil sem vtis, da so res v redu družina, da se dobro razumejo in so med sabo zelo povezani. Tudi sam sem se ji odprl kot še nikomur. Vendar pa sem mnogo tudi zamolčal. Povem ji le o lepih dogodkih iz otroštva, o tistem, česar se sramujem, molčim. Povabljen sem k njim domov. Veselim se, ob tem pa me je tudi strah. Sprašujem se, kako bi se moja punca vedla do mene, če bi vedela, iz kakšne družine izhajam. Pri nas je kraljeval alkohol. Kot otrok sem z mamo in bratom večkrat bežal pred pijanim očetom k sosedom. Prepiri med mamo in očetom zaradi njegovega pijančevanja so bili na dnevnem redu. Klofut in udarcev smo bili deležni vsi trije. Mama je zelo trpela, vendar ni imela moči, da bi kaj naredila. Skrivaj je začela tudi sama piti. Takrat sva bila z bratom že v srednji šoli. Oče je izgubil službo (alkohol) in se mu ni uspelo več zaposliti. Po nekaj mesecih je naredil samomor. Mamo je to popolnoma strlo, a tudi nama z bratom ni bilo lahko. Mama je počasi prihajala k sebi in ni več pila. Brat je postal precej uspešen v športu, jaz pa sem se vrgel v učenje. To mi je vedno pomagalo, da sem pozabil na bolečino. V šoli sem bil vedno izjemno uspešen in tudi diplomiral sem med prvimi iz našega letnika. To mi je pomagalo, da sem preživel in da se danes spoštujem. Bojim se o vsem tem spregovoriti s punco, da je ne bi izgubil. Še nobena mi ni bila tako všeč kot ona.

Kot mnogo slovenskih družin je šla tudi vaša skozi kalvarijo alkoholizma. Z bratom sta imela srečo, da sta premogla toliko notranje moči, da sta se rešila pekla. V takih razmerah, v kakršnih sta odraščala, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi odšla po očetovih stopinjah. Lahko bi se deviantno vedla ali pa bi postala odvisnika druge vrste. Uspelo se vam je dvigniti nad družinsko tragiko in bedo ter izkoristiti osebnostne zmožnosti in darove. Lahko bi propadli, vi pa ste le hitro dozoreli in odrasli. Resnično se lahko spoštujete. Mnogo mladih ljudi s podobno življenjsko zgodbo, kot je vaša, zaznamuje alkoholizem za vse življenje. Težave imajo s

samopodobo in identiteto, težko se uveljavijo v življenju, mučijo jih občutki manjvrednosti, nekateri rešujejo življenjske težave enako, kot sta jih oče ali mama, torej z alkoholom.

Ljudje smo različni. Mnogo je ozkosrčnih zavistnežev, ki vam vašega življenjskega uspeha ne bi priznali in privoščili. Nekateri iz svoje omejenosti ocenjujejo otroke z lastnostmi njihovih staršev. Prav ljudi, kot ste vi, si omenjeni osebki izberejo za tarčo in grešne kozle, svoje lastne nesposobnosti. Vaš uspeh in notranja moč sta zanje moteča. Nekaj od tega ste gotovo že občutili na lastni koži. Po vsem tem lahko razumem, da se bojite odziva punce pa tudi njenih staršev. Kljub vsem dosežkom v življenju je vaše otroštvo tudi vas zaznamovalo z ranljivostjo, ki v nekaterih okoliščinah privre na dan. To je povsem razumljivo. Saj niste iz železa. Še posebno ranljivi ste, ker vam to dekle toliko pomeni.

Če je dekle res tako, kot jo doživljate, potem bo razumela vašo družinsko zgodovino. Zmogla se bo vživeti v vaše otroštvo in začutiti vse gorje, ki ste ga doživljali kot otrok. S tem se lahko odnos poglobi in vaju še bolj zbliža. Če bi bil njen odziv drugačen, nerazumevajoč in celo odklonilen, potem to dekle ni tako, kot ga vidite vi. Je le preslikava vaših želja in hrepenenj. Ne bo vam preostalo drugega, kot da zberete pogum in razkrijete svojo skrivnost. Ob ljubeči podpori partnerice bi se lahko znebili še nekaj dediščine svojega otroštva in si pridobili še malo samospoštovanja. Vse poti do tega cilja so vam odprte. Naj vas nič ne ustavi na vaši poti. Vso srečo vam želim.