Brez nje bom kar umrl

Draga Vera, za začetek: zdiš se mi nesramna. Da nisi ena od tistih, ki sovražijo vse moške?! Glej moj primer, boš videla, da smo nekateri tudi ljubeči, požrtvovalni in skušamo razumeti vaše muhe.

Ležala sva na kavču, kot vsak večer, ko je nenadoma rekla: »Konec je!« Konec? Ne, draga, le reklame so, film se konča čez eno uro. Dvignila se je s kavča, da ima dovolj, in me nadrla, naj spokam kufre. Ničesar nisem razumel; bo zdaj, ob tej večerni uri, pomivala po tleh in rabi prostor? Seveda, ljubica, seveda, če res tako želiš. Takrat je pa čisto pošizila. Očitala mi je, da sem neuporaben, dolgočasen, mislim, da je omenila celo zabit. Rad bi jo prepričal o nasprotnem, zato zdaj bivakiram pri njej, skrivaj sem dal delati rezervni ključ, če bi imela spet kmalu izgubo spomina, dopovedujem ji, kako krasen sem, in zelo se trudim, da ji ves čas govorim, kako krasna, najboljša in najlepša je in da bi kar umrl brez nje. Kažem čustva, tudi jokati znam. A ona vztraja, naj se poberem. Kako naj ji odprem oči?

Dragi Pavel. Najprej se čisto počasi ozri nazaj in poglej, če ti iz zadnjice moli rep. Kajti preden kar koli odgovorim, moram vedeti, ali si morebiti pes. Spominjaš me na sosedovega štirinožca Kubalibre (ubogi cucki, kakšna imena jim dajejo ljudje). Reveža je lastnik nekoč brcnil pod rebra, pa je naslednje jutro tako veselo z repom opletal okoli njega, kot da bi mu v skodelo vrgel najboljšo govedino in še posušene prašičje uhlje zraven (sicer je dobival neke nizkocenovne konzerve, ubožec). Nobene zamere v glavnem. Če si torej ugotovil, da si pes, kar nadaljuj s početjem. Vsake toliko boš dobil v kot kakšno kost, to pa je tudi vse.

Če pa si ugotovil, da vendarle nisi pes, potem je nedvomno dejstvo, da je tvoja samopodoba na – psu (lej, pa smo spet na začetku!). Edini človek, ki mora odpreti oči, si ti. Če je stanovanje njeno, tebe pa želi na drugi strani vrat (beri: na hodniku ali še dlje) brez rezervnega ključa, se pretvarjaj, da si ponosen človek in spokaj. Kam boš šel? Ne briga nobenega. Vsekakor pa se moški, kolikor vem, niste rodili zato, da bi bili metljaji v kravi, torej zajedavci. Mogoče je to odlična priložnost, da odrasteš, Pavel. Zelo velika verjetnost obstaja, da si res na smrt dolgočasen in neuporaben. Ampak za to si le delno sam kriv. Glede zabitosti težko sodim, kajti tudi največji umi so sposobni pisati tako porazne knjige, da še drevesa jočejo. Kar pa se tiče obstoja mojega morebitnega sovraštva do moških pa lahko povem le tisto zgodbico o tem, kako je riba nujno potrebovala bicikelj.