Brat in sestra, ki sem ju vedno finančno podpirala, sta me napadla in pretepla
Pozdravljeni,
stara sem 50 let, samska in brez otrok. Živim na manjši kmetiji z bratom in sestro. Starši so nam umrli pred nekaj leti in kmetijo zapustili bratu. Sem zaposlena, a ob službi še pomagam na kmetiji. Pred nekaj meseci je prišlo do hudega spora med mano, sestro in bratom, fizično sta me napadla, zbrcala in pretepla. Od takrat ne govorimo, dobesedno skrivam se pred njima. Počutim se nemočno in veliko razmišljam o samomoru, saj imam občutek, da sem vsem v napoto in v breme. Ugotovila sem, da povsod, kamor pridem, veljam samo toliko, kolikor me sorodniki ali sodelavci potrebujejo, potem pa me odrinejo, šikanirajo in obrekujejo.
Na domači kmetiji sem vztrajala toliko let, ker sem čutila dolžnost do staršev, da jima pomagam, ko sta ostarela in zbolela. Krivo sem se počutila, da bi pustila brata in sestro sama z njima. Rada sem skrbela za mamo in očeta, pa tudi na kmetiji sem pomagala ter vlagala svojo plačo, čeprav zaslužim malo več kot minimalno, vanjo. Čeprav sem večino svojega denarja vložila v razvoj kmetije in prenovo hiše, sem se po smrti staršev odrekla vsemu na bratov račun, ker sem upala na složnost. A se to ni zgodilo.
Da je prišlo do tako grobega spora med nami, je bilo samo vprašanje časa, saj sta brat in sestra že vrsto let nesramna do mene. Za katero koli delo sem prijela na kmetiji, jima ni bilo prav, vedno sta me kritizirala. Dobra sem bila samo takrat, ko sta potrebovala moj denar ali ko je bilo treba rešiti kakšen birokratski problem pri negi staršev.
Zdaj nimam prihrankov, zato se ne morem odseliti od doma, ki ni več moj, pa tudi nikogar nimam, da bi se lahko oprla nanj, leta pa so tu. Sprašujem se, kaj delam narobe, da so ljudje tako nesramni do mene, tudi v službi namreč doživljam podoben odnos. Pred leti sem utrpela delovno nezgodo, zaradi česar sem dobila status invalida, plačo pa so mi znižali na minimum. Kljub temu opravljam še vedno isto delo, vodja pa mi nalaga še več dela, ki bi ga lahko opravili moji zdravi sodelavci, a se izmikajo odgovornosti in delajo po liniji najmanjšega odpora. Sodelavec mi je rekel, da sem butasta, ker sem predobra in me zato izkoriščajo. Drugače sem diplomirala na visoki šoli, vendar izobrazba v moji službi nič ne pomeni, saj delam v proizvodnji.
Prosim, pomagajte mi. Sem na brezpotju in ne vem, kaj storiti, da se bom rešila teh slabih odnosov.
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Bralka
Čas je da poskrbite zase
Pozdravljeni,
najlepša hvala za ganljivo pismo. Iz vašega opisa je razvidno, da ste vse življenje postavljali druge predse. V zameno ste pričakovali lojalnost, hvaležnost in ljubezen, a se to žal ni zgodilo. Nase ste v vseh teh letih pozabili, ljubezni in skrbi, ki ste ju namenjali drugim, niste usmerili k osebi, ki si jo v prvi vrsti najbolj zasluži in potrebuje, sebi.
Omenili ste, da ste se žrtvovali za svoje starše, brata in sestro ter končno ,da nimate službe, ki si jo zaslužite glede na vašo izobrazbo. Ponavlja se vam vzorec šikaniranja in izkoriščanja. Vse to ni naključje. To se vam dogaja, ker pravzaprav ne verjamete sami vase. Občutek imate, da so se drugi zarotili proti vam, a podzavestno ste vi tisti, ki se ponižujete in si škodujete.
Edini način, kako pretrgati ta toksični vzorec, je, da začnete skrbeti zase in sebe postavljati na prvo mesto. Za to ni nikoli prepozno, je pa pomembno, da začnete dober odnos s sabo vzpostavljati že danes. Kako se tega lotiti? Za začetek vzemite list papirja in nanj napišite svoje želje. Nihče vas ne bo obsojal, napišite vse tisto, kar si resnično želite v življenju, po čemer hrepenite. Morda sanjate o potovanju ali izletu, morda bi vam prijala masaža, ali dobra večerja v restavraciji, nova obleka … Skratka, vse zapišite in nato začnite z uresničevanjem. Dovolite si nekaj svoje trdo prigarane plače zapraviti zase in prenehajte biti banka za brata in sestro.
Dobro bi tudi bilo, da začnete razmišljati o selitvi, da se boste oddaljili od toksičnih družinskih odnosov, saj je težje narediti spremembo v življenju, ko smo obkroženi z osebami, ki so navajene, da nas lahko izkoriščajo. Glede na to, da imate izobrazbo, ki presega vašo trenutno zaposlitev, vam svetujem, da se oglasite na Zavodu za zaposlovanje in se pozanimate, kakšne so vaše možnosti, da najdete boljše delovno mesto, ki ne bo tako fizično zahtevno za vas in kjer boste lahko zaslužili več. Če nič drugega, je lahko nova služba priložnost za svež začetek in drugačne, bolj spoštljive odnose med zaposlenimi. Ste razmišljali tudi o priložnostih zunaj vašega rodnega kraja? Morda v katerem drugem mestu ali regiji najdete boljšo službo in stanovanje, kjer si boste lahko ustvarili dom.
Svetujem vam, da ne odlašate in se lotite dela na sebi že danes. Dlje kot boste krivili druge za svojo nesrečo, slabše bo. Samo vi lahko osrečite sami sebe. Vedno moramo paziti, da je naš kozarec poln. Šele ko se naučimo napolniti svoj kozarec, lahko začnemo skrbeti za druge. Če želimo v resnici biti dobri za druge, je zelo pomembno, da najprej poskrbimo zase in za svoje potrebe. Ko boste storili to, boste videli, kako se bo vaše življenje obrnilo in vam na pot pripeljalo ljudi, ki vas bodo vredni in vas spoštovali. Zberite pogum in zaupajte vase. Srečno!
