Borelioza mi je uničila življenje, postala sem živčna razvalina

Stara sem 58 let. Otroci so že odrasli, tako da nimam večjih težav. Pred osmimi leti sem dobila klopa, okoli katerega je bila rdečina v obliki kroga. Zdraviti sem se začela prepozno. Šele po treh letih sem obiskala zdravnika zaradi borelioze. Več kot en teden sem bila na Infekcijski kliniki, kjer sem dobivala infuzijo. Potem je bilo nekaj časa še kar v redu. 

Opazila pa sem, da postajam vse bolj odvisna od vremena. Vsako spremembo sem čutila kot glavobol, nervozo, bolečine v sklepih in mišicah. Ti občutki se vlečejo vse do zdaj. Poleg tega opažam, da sem grozno živčna in pogosto sitna do sebe in drugih. Nič mi ni prav. Nenehno se počutim utrujena in nimam nobene volje. 

Nekaj časa sem hodila od zdravnika do zdravnika, pa so se naveličali mojega stokanja in rekli, da več kot toliko ni mogoče storiti. Nekaj časa sem jemala veliko tramala, ker mi je pomagal. Čutila sem, kot da me je omamil. Vem, da to ni dobro in da se ga lahko navadiš. Bolečina je bolj razpršena, kot da gre bolj za neko splošno slabost in nelagodje. 

Doma me je mož že sit, ker nisem za nobeno rabo. K sreči sem upokojena, drugače ne vem, kaj bi. Zelo trpim, pa nimam kaj pokazati. Prosim za kakšen uporaben nasvet, zelo vam bom hvaležna.

Borelioza je lahko zelo neprijetna bolezen, zlasti če je odkrita in zdravljena pozno in ne takoj po okužbi klopa.

Če jo z antibiotiki zdravimo v njenem poznem stadiju, nekateri znaki pogosto vseeno ne minejo, ampak preidejo v kronično obliko. Posebno če so prizadeti možgani, se bolezen pri nekaterih kaže v čudni, lahko bi rekla celo zastrašujoči in spreminjajoči se obliki.

Ni tako redko, da se pojavijo tudi psihične težave, kot so recimo panični napadi, somatizacija, depresija, motnje spomina, koncentracije in mišljenja. S svojo trdovratnostjo in raznovrstnimi pojavnimi oblikami vpliva na človekovo družinsko, socialno in delovno sposobnost.

Ker ste vse druge vrste zdravljenja že opravili, lahko stopite še do psihiatra. To bi vam še zlasti priporočala, da ne boste sami po svoje jemali nekaterih zdravil in si s tem delali nepotrebne škode.

Potrtost, zagrenjenost, občutek, da niste za nič dobri, so lahko posledica bolezni. Psihiater vam lahko pomaga, da se boste lažje sprijaznili z njo in njenimi posledicami ter se začeli prilagajati novemu položaju.

Kot dodatek k zdravljenju so včasih koristna psihiatrična zdravila. Za omejeno obdobje pomagajo pomirjevala. Nizki odmerki antidepresivov pomagajo pri bolečinah in nespečnosti. Večji odmerki so potrebni pri hudi depresiji. Če vas moti hrup, je bolje, da se ognete krajev, kjer se pojavlja. Tudi takšna preobčutljivost je lahko posledica borelioze in je dobro, da vi in vaši bližnji to veste in upoštevate. Včasih je koristna terapija para, posebno če gre za izgubo libida. Če imate voljo, bosta s psihiatrom ugotovila, zakaj se vas zdravniki otepajo, saj je to verjetno eden od bolj neprijetnih občutkov za vas. Sami pa morate sodelovati in se truditi, da z neumestnimi zahtevami, neskončnim ponavljanjem vedno istih težav in pričakovanji, da jih mora rešiti psihiater, ne boste tudi pri njem sčasoma izzvali zadržanosti. Sicer pa le pogumno naprej.