S partnerjem se odkrito pogovorita

Prejela sem vaše vprašanje in odgovor glede diagnoze in terapije, ki vam jo je predpisal izbrani ginekolog. Zelo pomembna sta tudi izobraževanje in praktično svetovanje, kar sodi v mojo domeno.

S težavo, o kateri pišete, se ženske pogosto srečujejo in ne sodi med spolno prenosljive bolezni. Pogostost glivičnega vnetja nožnice je velika. Kar 75 odstotkov žensk ima tovrstne težave enkrat v življenju, 45 odstotkov dvakrat ali več, lahko se ponovijo več kot štirikrat letno in so odporne proti zdravljenju.

Prenos okužbe poteka z vaginalnim spolnim odnosom, lahko pa je tudi ustno-genitalni in anogenitalni. Pogosto partnerji nimajo težav in se zdravijo le, če imajo znake vnetja uda (balanitis). Dvajset odstotkov žensk ima v vagini, ustih in danki glivice, a ne kažejo znakov vnetja. Če povzamem, za nastanek glivične okužbe je pomembnih več dejavnikov: higiena, določena zdravila (antibiotiki, hormoni – estrogeni in steroidi, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni), nihanja hormonov v menopavzi, nosečnosti in padec odpornosti, opisujejo celo genetsko predispozicijo.

Vnetje nožnice s srbenjem, izcedkom, pekočim občutkom in bolečim spolnim odnosom najpogosteje povzročajo glivice iz rodu Candida albicans. Zdravljenje je lokalno; mazila, vaginalne tablete in takšne, ki jih zaužijemo v enkratnem odmerku in jih predpiše zdravnik. Dokler trajata vnetje in zdravljenje, svetujemo izogibanje spolnemu odnosu, da se okužba ne prenese na partnerja, in uporabo zaščite. Bodite pozorni, saj lahko določena mazila poškodujejo lateks kondoma.

Vaša zaskrbljenost zaradi drugih spolno prenosljivih bolezni je prav tako pogosta zaradi tabuja in stigme, zato se je treba odkrito pogovoriti z zdravnikom. O bolezni je treba tudi s partnerjem spregovoriti odkrito in konkretno, izraziti, kako se počutimo, in ukrepati skupaj. Če pomisleki in nejasnosti trajajo dlje časa, se lahko pojavijo tesnoba, depresija, zadrega. Vse to pa zmanjša užitek ob spolni aktivnosti.