Bojim se, da me je mama zapustila, ker so jo posilili

Stara sem 35 let, samska. Imela sem precej težko otroštvo, bila sem namreč posvojena. Sicer sem živela v kar dobri družini, vendar me je zmeraj preganjalo, zakaj so me pravi starši zavrgli. Z leti je to prešlo v prave nočne more. Vsepovsod iščem obraz, kdo je moja prava mati, kakšen je moj oče. Mati me je zapustila v porodnišnici in je niti moji posvojitelji ne poznajo. S krušno mamo se dobro razumem, slabše je z očimom. Nekoč sem ga v prepiru z mamo slišala vpiti: »Več ti pomeni ta čefurka kot jaz.« Nato sem izsilila, da sta priznala, da sta šla pome v Sarajevo. Dobro vem, da so se tam med vojno dogajala tudi posilstva. Je morda tudi moj oče posilil mamo in me zato ni marala? V meni ni nobene prave volje do življenja. Tudi moja razmerja s fanti ne zdržijo dolgo, kljub obetavnim začetkom. V službi sem zadovoljna, doma pa neskončno nesrečna. Rad bi poiskala svojo pravo mamo in jo vprašala, zakaj me je zapustila. Prosim za nasvet.

Vsi ljudje moramo imeti občutek, da od nekod izhajamo, da imamo korenine, skratka, da pripadamo. Občutek pripadnosti je ena temeljnih potreb človeka in seveda je vaša potreba, da spoznate svojo pravo mamo, popolnoma normalna, človeška. Je nujna, da človek lahko živi spravljen sam s sabo in tudi drugimi. Smo dialoška bitja in živeti v odnosu je naše osnovno hrepenenje.

Tako kot vi tudi mnogo drugih posvojencev išče svoje prave starše. Pri tem niste osamljeni. Nujno je, da to vprašanje na neki način rešite, drugače se boste počutili iztrgano iz družbe, tudi od same sebe.

Pišete, da ste s krušno materjo v dobrih odnosih. Prvi korak bi bil v tem, da se poskušate z njo pogovoriti, ali morda ve kaj več o vaši pravi materi. Potem imate možnost, da v Sarajevu na ustreznih institucijah (navadno so to centri za socialno delo) poiščete ustrezne informacije.

Kljub poizvedovanju se lahko zgodi, da svoje prave matere ne boste srečali, in ker pišete, da nimate nobene volje živeti, bi bilo pametno, da si poiščete ustrezno pomoč. Zavedajte se, da niste sami. In samemu ni dobro, kot pravi že Sveto pismo. Poiščite pomoč npr. katere samopomočne skupine, ki jo obiskujejo ljudje s takšnimi težavami, kot jih imate vi, ali pa si najdite terapevtsko pomoč, če je stiska že velika. Smisel življenja boste kljub vsemu morali poiskati sami.