Bivši mož me izsiljuje

Nadvse bom vesela vašega nasveta, kako ukrepati zoper bivšega moža, ki mi na vse kriplje poskuša otežiti življenje s tem, ko me izsiljuje za plačevanje preživnine. Plačilo mi pogojuje s tem, da mu izplačam visok znesek, ker se je bil ob razvezi prisiljen izseliti iz mojega(!) stanovanja, do katerega nima prav nobenih pravic. Naj povem, da tako ne izsiljuje le mene, ampak tudi brata in svoje starše. Lastnemu bratu denimo grozi, da ga bo tožil, ker je oče nanj napisal stanovanje s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, čeprav brat v celoti skrbi za svojega očeta, mu plačuje položnice, ga vozi po opravkih ipd. Očeta toži zaradi deleža v podjetju, ki sta ga imela skupaj, čeprav ni nič delal in je podjetju s slabim vodenjem le škodil. Vsi pravniki, s katerimi sem se pogovarjala, trdijo, da nima pri vseh teh postopkih prav nobenih možnosti. No, vsaj brat se mu je postavil po robu, saj ga je ovadil zaradi različnih kaznivih dejanj. Tudi sama upam, da ga bo kdo končno zaustavil in ga poslal »na hladno«. Povejte mi, prosim, kako se pravno upreti takemu izsiljevanju.

Slavni ameriški pisatelj Gore Vidal je kverulantstvo oziroma nesmiselno, manično pravdanje lucidno povezal z osebnimi frustracijami, in sicer z upadom libida pri moških oziroma želje po seksu pri ženskah. Sam bi dodal še to, da so takšni pravdarski maratonci kar krepko nagnjeni k sadomazohizmu, pri čemer izstopa predvsem mazohizem, saj so na koncu oni tisti, ki plačajo visoko ceno za izgubo različnih nesmiselnih sodnih postopkov, ki so jih sprožili.

V večini pravosodno naprednih držav imajo do maničnega pravdanja (razumljivo) izrazito odklonilen odnos. Definirajo ga namreč kot zlorabo sodnega postopka. Kverulanta oziroma njegovega pravnega zastopnika (denimo odvetnika) pa lahko zaradi kverulantstva doletijo (visoke) denarne sankcije.

V Angliji in Walesu lahko denimo sodišča sankcionirajo kverulante, ki vlagajo pravne zahtevke, ki so popolnoma brez vsebinske podlage. V zadevi Grape v. Loam je sodišče denimo odločilo, da če se ugotovi, da sta bila v konkretnem postopku vloženi najmanj dve vlogi brez vsebinske podlage, mora stranka, ki vlaga take vloge, za novo pravdanje pridobiti izrecno soglasje sodnika.

V Sloveniji smo bili do kverulantov za zdaj dokaj nežni. Država se ni hotela kaj dosti vmešavati v želje motenih posameznikov, ki so plačevali denar za visoke sodne takse in odvetnike za zahtevke, v katerih je bilo vnaprej jasno, da nimajo nobenih možnosti za uspeh. Vendar pa se tudi pri nas kažejo neki znaki, da bodo pristojni začeli to problematiko jemati resneje, saj so končno ugotovili, da kverulanti ne ogrožajo le samih sebe, ampak tudi temeljna načela, na katerih počiva naš pravosodni sistem – denimo pravico do sojenja v razumnem roku, ki je zaradi pripada neutemeljenih zahtevkov na marsikaterem pravosodnem področju že ogrožena.

Sam menim, da bi moral biti zakonodajalec na tem področju še bolj odločen. Znano je, da tisti posamezniki, ki življenjskih odločitev ne sprejemajo na podlagi tehtnega, treznega razmisleka, ampak podivjanih, toksičnih emocij, niso posebno dojemljivi za kakršne koli razumne argumente, ampak se streznijo šele tedaj, ko jim kdo zagrozi z drakonskimi kaznimi. Razumniku pokaži argument, tepcu pa palico, pravijo. Zato bi morali osebam, za katere bi ugotovili, da zlorabljajo sodni postopek, izreči tako visoke globe, da ne bi nikoli več pomislili, da bi svoje bolne zahtevke uveljavljali pred sodiščem.

Je pa res, da je kverulantom mogoče odvzeti opravilno sposobnost. V Sloveniji je nekaj več kot 1500 posameznikov, ki jim je bila poslovna (opravilna) sposobnost delno ali popolnoma odvzeta, med njimi je tudi nekaj maničnih pravdarjev. Mislim, da bi lahko sodniki ta institut še pogosteje uporabljali, v dobro družbe, ki ji služijo, in tudi za svoje dobro, seveda.

Zahtevki vašega nekdanjega moža za izplačilo »visokega zneska«, ki ga pogojuje s plačevanjem preživnine, nimajo prav nobene pravne podlage. Kot ste zapisali, je stanovanje vaše, poleg tega nekdanji mož vanj ni vložil ničesar, kar pomeni, da nima nobenih možnosti za povrnitev morebitnih premoženjskih vlaganj v to stanovanje. Zato gre tu za povsem prazno, prozorno izsiljevanje, ki ga morate v celoti ignorirati. Je pa nekdanji mož očitno prestopil mejo s tem, ko se je odločil, da vas bo izsiljeval z neplačevanjem preživnine za otroka. Neplačevanje preživnine je namreč kaznivo dejanje, zato predlagam, da nekdanjemu možu omenite, da mu, če bo nadaljeval svoje brezumno početje, grozi tudi kazenski postopek. Ker se bo očitno kmalu soočil tudi z nekaj drugimi civilnimi in kazenskimi postopki (denimo brata), imam občutek, da se njegova izsiljevalska kariera počasi bliža »bridkemu« koncu.

Zato si vsega skupaj ne ženite preveč k srcu in za zaščito svojih pravic ukrepajte tako, kot sem vam svetoval.