Bil sem oče in mama, ker je žena gradila kariero, zdaj pa me zapušča zaradi drugega

Z ženo sva skupaj deset let, poročena osem in imava sedem let starega otroka. Ko je bil star dve leti, sva se preselila v moj rodni kraj, medtem ko ga je žena zaradi izobraževanja in kasneje službe drugje videvala le za vikende, večkrat le vsak drugi vikend. Tako smo štiri leta preživeli ločeno, za otroka sem skrbel sam. Ločeno življenje je privedlo do tega, da nisem imel več želje po intimi in preživljanju časa z ženo. Ko je videla, da se odtujujeva, je poskusila popraviti najin odnos tako, da se je več časa ukvarjala s hčerko. Toda to ni pomagalo, saj nima pravega materinskega čuta. 

Ko je dobila zaposlitev za polni delovni čas, smo se vsi preselili v tujino. Oba dobro zasluživa. Žena je po končanem delavniku tako utrujena, da preostanek dneva preleži na kavču. Želel sem popraviti odnos, a po skoraj dveh letih me je šokirala z novico, da se z nekom dobiva. Ta moški ima otroka in žena bi se rada z najinim otrokom preselila k njemu. Jaz pa bi imel možnost, da sem z otrokom vsak dan v stiku. 

Žena pravi, da se s tem moškim videva vsak drugi teden in da nista intimna. A vseeno načrtuje z njim prihodnost. Hkrati meni daje možnost, da ji dokažem, da sem je »vreden« in je nimam le zaradi denarja, do katerega je prišla samo tako, da sem za štiri leta prevzel vlogo mame in očeta. Celo njeni starši so na moji strani in ji pripovedujejo, kakšno srečo ima, da sem skrbel za otroka, ko je delala kariero. Toda ona pravi, da želi uživati ob človeku, ki jo osrečuje. Hkrati si dopisuje še z drugimi, tako da ni nujno, da bo ostala z njim. 

Že tri tedne vsak dan poslušam drugačno različico njenih želja in izpovedi. Starši menijo, da jo tisti moški potrebuje predvsem kot mamo za njegovega otroka, in ne kot ljubimko. Toda ona se ne pusti prepričati. Moje vprašanje je, s kom od naju je nekaj narobe: z menoj, ki želim rešiti zakon, ali njo. Zakonskega svetovalca noče, ker ga jaz prej nisem hotel. Predlagala je, da bi živeli skupaj do konca šolskega leta. Potem bi se z otrokom odselila. A ne zaveda se, da bo otrok zaradi navezanosti name želel ostati pri meni. 

Pred bralkami in bralci ste na eni strani naslikali podobo ambiciozne mlade ženske, ki je sprejela izziv in odšla v tujino, ker si je tam najverjetneje obetala boljše delovne razmere, priložnost boljšega poklicnega razvoja in boljši zaslužek, na drugi strani pa podobo žene in mlade mamice, ki se je odločila biti zakonska partnerica in skrbnica dveletnemu otroku le dva dni od sedmih na teden, kasneje pa celo samo vsak drug teden.

Lahko si predstavljamo, pred kako težke odločitve so postavljene mlade in visokoizobražene ženske, ki si želijo na eni strani narediti kariero in se samorealizirati v poklicu, v katerega so vlagale toliko truda, upov in sanj, in uresničiti poslanstvo zgledne partnerice in dobre matere na drugi. Odločitev vaše žene je bila še zahtevnejša, saj je priložnost za razvoj kariere videla v tujini. No, morda njena odločitev le ni bila tako težka, saj lahko, glede na vašo pripoved, sklepamo, da je imela nekaj težav pri navezovanju stika z otrokom in ji je odhod v tujino pomenil umik iz odnosa, v katerem se je verjetno počutila neuspešno. Domnevamo lahko tudi, da vajin partnerski odnos na začetku zanjo ni bil dovolj privlačen in zadovoljiv, da bi se odločila in na prvo mesto poleg otroka postavila še vas.

Glede na druge značilnosti ženinega značaja lahko sklepamo, da gre za žensko, ki se bolje počuti v poslovnih odnosih, kjer lahko ohranja čustveno razdaljo, kot v pristnih medčloveških odnosih, ki zahtevajo izdaten čustveni angažma, bodisi v različnih oblikah izkazovanja ljubezni, sočutja in empatije. Vaša žena za takšne odnose, glede na opis, ki ste ga podali, očitno nima dovolj čustvene kapacitete.

Družinski odnosi pri vas doma so na težki preizkušnji zaradi več dejavnikov. Prva skrb staršev bi morali biti otroci. Zanje bi morali ustvariti čim bolj varno in čustveno toplo okolje. Kot očetu vam je uspelo navezati topel in ljubeč odnos z otrokom, česar ženi očitno ni. Zdaj pa naj bi ga ona iztrgala iz tega okolja in umestila v tuje okolje. Potem je tu vajin partnerski odnos, ki morda sploh nima prihodnosti, kar zadeva ljubezen in bližino. Ženski, s katero ste poročeni, po napornem delavniku ne ostane nič energije za partnerstvo. To pa je za vas najbrž težko, če ne povsem nesprejemljivo.

Če se boste borili za interese otroka, bo to hvale vredno. Naj pa vas pri tem vodi zavest, da je nesloga med starši za otroka pogosto bolj travmatična, kot je bivanje z enim samim staršem.

Vam in vaši ženi želim čim bolj mirno in odgovorno reševanje družinske situacije.