Znanost potrjuje: To se zgodi z našimi možgani, če razmišljamo negativno
Nihče od nas ni ves čas dobre volje in razmišljanje, da bi tako moralo biti, je lahko škodljivo. Skozi življenje se srečujemo s številnimi preizkušnjami in nekatere med njimi so lahko tako težke, da nam zamajejo tla pod nogami. Pomembno je, da neprijetnih čustev, ki jih izkušamo, ne zatiramo, temveč jih prepoznamo, na primeren način izrazimo in jih pozdravimo.
Ne glede na vse, kar doživljamo, pa se lahko odločamo za splošen pristop, ki ga bomo do življenja zavzeli. Lahko se odločamo, da bomo v vsaki stvari videli nekaj slabega in se bomo nenehno pritoževali nad okoliščinami, nad katerimi nimamo vpliva, ali pa bomo znali v vsaki situaciji ugledati nekaj dobrega in se osredotočali na to, pri tem pa razmislili, kaj lahko sami spremenimo na boljše.
Imunski sistem ljudi z negativnim razmišljanjem slabše deluje
Številni znanstveniki so se lotili preučevanja možganov ljudi z negativno miselno naravnanostjo. Pri tem so prišli do pomembnih ugotovitev glede tega, kako ta destruktivno vpliva tako na možgane kot na splošno zdravje.
Ljudje, ki so nagnjeni k negativnemu razmišljanju, imajo glede na ugotovitve znanstvenikov večje možnosti, da bodo zboleli za boleznimi srca ali imeli dolgotrajne težave s prebavo. Ko zbolijo, je njihovo okrevanje zaradi slabše delujočega imunskega sistema daljše kot pri ljudeh z optimističnim razmišljanjem.
Zaradi negativne usmerjenosti se povečajo tudi tveganja za glavobol, bolečine v prsih, utrujenost, razdražljiv želodec, težave s spanjem ter nezdrave vzorce prehranjevanja, kot sta prenajedanje ali izpuščanje obrokov. Povečajo se tudi možnosti za razvoj škodljivih navad, kot so kajenje, uživanje prevelikih količin alkohola in drugo.
Pri negativnih mislih delovanje določenih delov možganov upade
V raziskavi so vzeli pod drobnogled možgane neke ženske in spremljali njihovo delovanje med različnimi miselnimi procesi. V prvem delu preiskave je ta razmišljala pozitivno in izražala hvaležnost, v drugem delu pa je razmišljala o slabih stvareh. Medtem ko so bili med pozitivnim razmišljanjem možgani v svojem optimalnem stanju, je prišlo pri negativnih mislih do nekaterih sprememb; aktivnost malih možganov in temporalnega oz. senčnega režnja je naenkrat upadla.
Mali možgani sicer sodelujejo pri motorični koordinaciji in pri organizaciji razmišljanja, ključno vlogo pa igrajo tudi pri obdelavi kompleksnih informacij. S tem ko aktivnost malih možganov upade, se poslabšajo tako kognitivni procesi kot samo gibanje telesa. Temporalni reženj je po drugi strani ključen pri spominu, uravnavanju razpoloženja in nadzoru čustev. Če je njegovo delovanje zmanjšano, lahko v skrajnih situacijah privede tudi do nasilnega vedenja.
V številnih znanstvenih raziskavah je bilo ugotovljeno, da dolgotrajna negativnost vodi v nekatere spremembe pri delovanju možganov, zlati na področjih, ki so povezana s čustvi in uravnavanjem stresa. Raziskovalci so že leta 1995 s slikanjem nevronov raziskovali, kako negativne in pozitivne misli vplivajo na delovanje možganov. Ugotovili so, da negativne misli zmanjšujejo sposobnosti za samokontrolo, presojo in načrtovanje. Če smo pogosto negativno naravnani, se povečajo možnosti, da bomo sprejemali slabe odločitve. Prav tako se lahko pojavijo težave s spominom in koncentracijo.
PREBERITE ŠE -> Ljubezen do sebe je nekaj povsem drugega kot sebičnost. Poznate razliko?
Kronična jeza in sovraštvo povečujeta tveganje za možgansko kap
V študiji, ki je bila izvedena na univerzi v Londonu, je bilo ugotovljeno, da vodi konstantno negativno razmišljanje v nastanek večjega števila beljakovinskih usedlin v možganih, posledično pa lahko pride do upada kognitivnih funkcij. Dr. Natalie L. Marchant, ki je zaposlena na inštitutu za mentalno zdravje v Združenem kraljestvu, opozarja: »Kronični negativni vzorci razmišljanja v daljšem časovnem obdobju povečujejo tveganje za demenco.«
Negativna miselna naravnanost nas tako oropa tega, da bi uporabljali polne kapacitete možganskih funkcij. Negativne misli namreč naše telo pripravijo na stanje 'boj ali beg', zaradi česar pride do pospešenega dihanja in hitrejšega srčnega utripa. Ker telo za takšen način razmišljanja in spremljajoče čustva porabi veliko energije, jo ostane manj za osnovne funkcije, kot je na primer delovanje imunskega sistema. Po ugotovitvah strokovnjakov se zaradi kronične jeze in sovraštva, ki običajno spremljata negativne misli, poveča tveganje za možgansko kap.
Po drugi strani se telo na pozitivne misli odzove z mirom in veseljem. Ko razmišljamo pozitivno, se v možganih tvorijo kemikalije, ki poskrbijo za dobro počutje. Ameriški nevrolog dr. Jacob Hall trdi, da zdravi vzorci razmišljanja vodijo v višjo kakovost življenja, dr. Helen Kales, profesorica na oddelku za psihiatrijo na kalifornijski univerzi, pa dodaja: »Ljudje, ki so v starosti bolj zdravi in nimajo kognitivnih težav, so taki tudi zato, ker razmišljajo optimistično in ne posvečajo velike pozornosti negativnim izkušnjam.«
Pozitivno miselno naravnanost lahko krepimo na več načinov
Vse to nam daje vedeti, da konstantna negativna miselna naravnanost za naše telo ni ne naravna ne zdrava, zato si je smiselno prizadevati za lepše in bolj prijazne misli. Do takih sprememb seveda ne more priti čez noč, vendar pa je z jasnim ciljem pred sabo to mogoče. Tudi miselno naravnanost lahko imamo za eno od navad, po mnenju strokovnjakov pa za osvojitev le-teh potrebujemo približno 21 dni, če si za to seveda aktivno prizadevamo.
Številni ljudje, ki se želijo usmeriti k pozitivni miselni naravnanosti, naredijo napako, ko se začnejo boriti proti negativnim mislim, saj to producira še več odpora in negativnosti. Eckhart Tolle, svetovno znan duhovni učitelj, svetuje, da se namesto tega postavimo v vlogo opazovalca. Ko nas obidejo negativne misli, jim ne posvečajmo pretirane pozornosti. Brez obsojanja in z distance jih opazujmo ter počakajmo, da nas obidejo. Z redno prakso bodo te vse manj pogoste in intenzivne.
PREBERITE ŠE -> Zakaj bi si počitek morali privoščiti pogosteje in brez slabe vesti?
Pri treningu pozitivnega razmišljanja si lahko učinkovito pomagamo tudi s tehnikami čuječnosti, kar pomeni, da se čim večkrat osredotočamo na sedanji trenutek. Pozorni smo na podobe, ki jih vidimo, zvoke, ki jih slišimo, na vonjave, ki so prisotne v določenem okolju. Čim bolj smo prisotni v sedanjem trenutku, manj se bomo posvečali premlevanju preteklih dogodkov in napletanju scenarijev, kaj vse se lahko zgodi v prihodnje. Miselne procese lahko učinkovito obrnemo na bolje tudi s pomočjo hvaležnosti.
Če želimo poskrbeti za prijetne misli, moramo znati biti tudi selektivni pri tem, katerim stvarem, dejavnostim in osebam posvečamo pozornost. Če se bomo v večji meri odločali za branje pozitivnih zgodb, gledali navdihujoče filme, se posvečali dejavnostim, ki jih z veseljem opravljamo, in bomo več časa preživeli z ljudmi, ob katerih se počutimo dobro, bomo pozitivno miselno naravnanost lažje vzdrževali.
