OSEBNOSTNA RAST

Ljubezen do sebe je nekaj povsem drugega kot sebičnost. Poznate razliko?

Marsikdo misli, da gre pri sebičnosti za preveliko ljubezen do sebe, vendar sta ta dva pojma v resnici povsem različna.
Fotografija: Ljubezen do sebe je ključ do notranjega miru, dobrih odnosov in odpuščanja. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Ljubezen do sebe je ključ do notranjega miru, dobrih odnosov in odpuščanja. Foto: Shutterstock

V zadnjih letih se čedalje več ljudi zanima za teme, povezane z osebnostno rastjo, delom na sebi in duhovnostjo. Ob raziskovanju teh področij se človek slej kot prej sreča z informacijo, kako zelo pomembna je ljubezen do sebe. Slednja je v naši družbi še vedno pogosto napačno razumljena, zato jo marsikdo vidi kot nekaj slabega ali jo celo zamenjuje s sebičnostjo.

Nekdo, ki tega pojma ne razume najbolje, lahko zmotno misli, da ljubezen do sebe pomeni 'misliti le nase' oz. 'poskrbeti le zase'. Na vsake toliko kdo pripomni, da smo s tem, ko se dandanes vsak ukvarja s sabo, postali družba egoističnih posameznikov in da to vodi v pogubo. Vendar pa je resnica v tem, da lahko boljši svet oblikuje le skupnost posameznikov, ki deluje iz ljubezni; do sebe in do drugih.

Boljši svet lahko oblikuje le skupnost posameznikov, ki deluje iz ljubezni; do sebe in do drugih. Foto: Anastasia Zagoruyko/Shutterstock
Boljši svet lahko oblikuje le skupnost posameznikov, ki deluje iz ljubezni; do sebe in do drugih. Foto: Anastasia Zagoruyko/Shutterstock

Človek, ki ravna sebično, tlači druge, da bi privzdignil sebe

Naj najprej razjasnimo, kaj je sebičnost. Človek, ki ravna sebično, deluje z namenom, da bi sebi zagotovil določene ugodnosti, pri čemer mu je vseeno, če s tem oškoduje nekoga drugega. Pri takih dejanjih je narediti nekaj slabega drugim lahko celo cilj, saj bo s tem, ko bo potlačil druge, sebe navzven privzdignil in prikazal v boljši luči.

Primer sebičnosti bi lahko bilo ravnanje posameznika, ki v partnerskem odnosu ne upošteva želj, čustev in potreb druge osebe, temveč gleda le na to, kako bo imel sam največ koristi od njune zveze. Lahko pričakuje, da mu bo partner ves čas na voljo in v oporo, medtem ko sam ne bo prispeval ničesar v skupno dobro. Ne bo sodeloval pri gospodinjskih opravilih, ne bo ob partnerju, ko bo ta potreboval pogovor in podobno.

Sebičnost se seveda lahko odraža tudi na kariernem področju. Sebično ravna zaposleni, ki mu je pomembno zgolj to, kako pridobiti čim boljšo plačo in zasesti čim višje delovno mesto. Za dosego tega cilja bo pripravljen tudi brez razloga očrniti sodelavce, jih prikazati v slabi luči, da bi dal s tem vodstvu vedeti, da je on boljši od njih. Pripravljen bo delati tudi stvari, ki so slabe za stranke in skupnost; vse z namenom, bi si pridobil ugled in materialno varnost.

PREBERITE ŠE -> Učijo nas tekmovalnosti, namesto da bi nas hvaležnosti

Sebično deluje tisti, ki mu primanjkuje ljubezni do sebe

Je torej sebičnost odraz prevelike ljubezni do samega sebe? Seveda ne. Sebično lahko deluje le posameznik, ki mu ljubezni do sebe primanjkuje. Ker ni sprejel sebe takšnega, kot je, ker ima v sebi številne rane, ki jih ne uspe zaceliti in iz njih deluje, bo notranjo negotovost želel prekriti s tem, da bi se navzven prikazal kot boljši od drugih.

Tak človek ne deluje iz ljubezni do sebe, temveč iz ega oz. strahu. Misli, da bo z izkazovanjem premoči nad drugimi navzven sčasoma prišel tudi do notranje sigurnosti, vendar se to ne zgodi. Posledično se počuti še slabše in se vrti v začaranem krogu.

Ljubezen do sebe zagotovo ni nekaj, do česar se da priti z danes na jutri, vendar je ključnega pomena, da si prizadevamo, da bi jo skozi življenje krepili.

Dejstvo je, da smo že od otroštva dalje vzgajani na način, da je naša prednostna naloga izpolnjevati zunanje zahteve; v šoli imeti čim boljše ocene, v službi se povzpeti na čim višje delovno mesto in si ustvariti življenje, ki bo skladno z družbenimi pričakovanji. Pri tem nas nihče ni naučil, kako imeti rad sebe in zakaj je to tako pomembno.

Odnos, ki ga imamo do sebe, se avtomatsko preslika na odnose, ki jih gradimo z drugimi, in na naše delovanje v svetu. Foto: Shutterstock
Odnos, ki ga imamo do sebe, se avtomatsko preslika na odnose, ki jih gradimo z drugimi, in na naše delovanje v svetu. Foto: Shutterstock

Ljubezen do sebe je ključ do notranjega miru, dobrih odnosov in odpuščanja

Ljubezen do sebe bi morala biti tista osnova, iz katere delujemo. Ta je namreč ključ do notranjega miru, razumevanja življenja, lekcij, ki jih srečamo na poti, dobrih odnosov, hvaležnosti, odpuščanja, razumevanja, spoštovanja, delovanja v dobro celotne skupnosti ...

Ljubezen do sebe pomeni, da posameznik sprejme samega sebe z vsemi prednostmi in slabosti, pri čemer se trudi v največji meri razviti svoje potenciale, po drugi strani pa celiti svoje rane in čim manj delovati iz njih.

Pomeni, da si da to, kar potrebuje, da živi lepo in umirjeno življenje, ki je skladno z njegovo pravo naravo (ker ima vsak svojo pot). Da zna postaviti meje v odnosih, če ve, da je določeno delovanje v njegovo škodo. Pomeni, da manj pozornosti namenja mnenjem drugih ljudi in bolj zaupa svojemu notranjemu glasu. Pomeni delovanje iz ljubezni namesto iz strahu. Pomeni zaupati življenju ne glede na izzive, ki s tem pridejo.

Ljubezen do sebe ne pomeni, da se človek ukvarja zgolj sam s sabo in pri tem ne misli na druge. Seveda se mora znati kdaj tudi odmakniti od drugih, spoznati, kakšne so njegove želje in potrebe, si napolniti baterije in postaviti sebe na prvo mesto, vendar to ne počne le zase, temveč tudi za druge. Ve namreč, da lahko da le toliko, kot ima.

Če on nima rad sebe, kako bo imel rad druge? Če on ni notranje miren, kako bo umirjeno deloval v odnosih? Če on ni odpustil sebi za pretekle napake, kako bo odpuščal drugim? Če se on ni sprejel takega, kot je, kako bo sprejel druge? Če ni prijazen do sebe, kako bo do drugih? Če ne zna poskrbeti zase, kako bo za druge?

PREBERITE ŠE -> "Nas je bolj škoda, ker smo mame. Pa brez zamere." (kolumna Maje Fister)

Človek, ki je v sebi srečen in miren, ne želi nikomur škodovati

Podajmo še dva primera delovanja iz ljubezni do sebe. Mama z majhnim otrokom, ki deluje iz ljubezni do sebe, ve, da je dojenček popolnoma odvisen od nje. Hkrati pa se zaveda, da mu bo lahko največ dala, če bo ob skrbi zanj znala z ljubeznijo poskrbeti tudi zase.

Tako se bo, če je le možno, uskladila s partnerjem ali s katero drugo bližnjo osebo, da bo nekaj ur na teden popazil nanj. Takrat se bo ona lahko spočila, počela stvari, ki jo veselijo, in si dala tisto, kar potrebuje. Posledično bo lahko bolj razumevajoča in skrbna tudi do dojenčka, dala mu bo lahko še več ljubezni in lepih skupnih trenutkov.

Podjetnik, ki deluje iz ljubezni do sebe, se zaveda, da mora podjetje, ki ga je ustanovil, ustvarjati dobiček, da bo lahko preživelo in delovalo, vendar pa mu to ne bo edini cilj. Ko bo dela naenkrat preveč samo zanj in bo ugotovil, da nima več časa zase in za svojo družino, bo zaposlil sodelavce, ki mu bodo pomagali.

Ker bo deloval iz ljubezni do sebe, si bo prizadeval poslovati v dobro vseh vpletenih. Poskrbel bo za blaginjo svojih zaposlenih, gradil bo dobre odnose s svojimi strankami, hkrati pa bo poslovanje zastavil na način, da bo to prijazno do okolja in do skupnosti, katere del je.

Odnos, ki ga imamo do sebe, se avtomatsko preslika na odnose, ki jih gradimo z drugimi, in na naše delovanje v svetu. Bolj kot je odnos, ki ga gradimo sami s sabo lep, nežen, ljubeč in razumevajoč, več tega bomo lahko dali drugim, predvsem pa bomo pri tem pristni.

Človek, ki je v sebi miren in srečen, nima nobene želje, da bi komurkoli škodoval. Seveda lahko živimo tudi v pomanjkanju ljubezni do sebe in se trudimo biti v odnosu do drugih čim bolj prijazni in ljubeči, vendar bomo morali v to vložiti veliko truda in energije, slej kot prej pa se bo izkazalo, da naše delovanje ni povsem iskreno.

Preberite še:

V prodaji