Kako preživeti decembrska druženja in v njih celo uživati (nasvet strokovnjaka)
Decembrska druženja naj bi bila polna veselja, dobre volje in nekakšna prijateljska inventura vsega, kar se nam je zgodilo čez iztekajoče se leto. A v natrpanem in hitrem tempu lahko ta druženja marsikomu predstavljajo breme, sploh ko je srečanj preveč.
Teme pogovorov se začnejo ponavljati, kar je sploh neprijetno, če se vprašanja dotikajo področij, o katerih nam ni prijetno govoriti.
Praznični čas je čas velikih pričakovanj, vsi bi te dni radi dobro izkoristili, poskrbeli, da se imajo ljudje okoli nas lepo, hkrati ne pozabili nase, a vsa ta pričakovanja lahko vodijo v to, da se pod vsem stresom preprosto zlomimo. Zato je ključno, da poskrbimo za svoje zdravje. Predvsem duševno.
Kot pišejo na portalu Pschology Today so prazniki vir povečane napetosti in stresa prav za vse izmed nas. Kot kaže raziskava ameriškega združenja psihologov iz leta 2023, je 41 odstotkov udeležencev občutilo več stresa v tem delu leta kot sicer. Visoka pričakovanja, pretiravanje s hrano in finančne skrbi so glavni vzroki povečanega stresa.
Mnogi pa se decembra ne veselijo tudi zaradi žalosti, za katero vedo, da jo bodo občutili v tem delu leta. Gre za nekakšno praznično melanholijo, ki je lahko posledica pretiranih pričakovanj in tudi druženj, ki nam ne ustrezajo.
Kaj nas v resnici sploh moti?
Kako preživeti in se imeti na decembrskih srečanjih čim bolje, nam je odgovoril psihoterapevt Drago Švajger, mag. zakonske in družinske terapije. Kot pravi, je na prvem mestu to, da se zavedamo in definiramo težavo, ki jo imamo.
»Pomagamo si lahko z zavedanjem in definiranjem tega, kaj točno nam predstavlja preobremenjenost, zaradi katere smo izčrpani. Saj smo si ljudje različni in ima vsak svoje sprožilce, ki mu predstavljajo stres. Z zavedanjem zmoremo lažje poskrbeti zase. Skrb zase pa je nujna, če želimo ohraniti notranji mir in občutek zadovoljstva.
Pri tem je pomemben korak razbremenitev krivde, da ni z nami prav nič narobe, če nismo ekstrovert, ki lahko vso noč govori, se ukvarja z drugimi in je v centru pozornosti. Vsi imamo svoje kvalitete in prednosti. Zato se lahko otresemo krivde in občutka, da nismo dovolj dobri - saj smo in smo povsem v redu,« pojasnjuje ustanovitelj in strokovni vodja centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi.
Kot že večkrat slišano, se moramo naučiti reči ne. In ta ne naj ne ostane le v teoriji. »Svoj ne potem tudi upoštevamo. Torej ni nam treba, da se vključimo v vsako debato z bližnjimi, ni nujno, da se z vsakim pogovarjamo, ko začutimo, da že težje prenašamo situacijo, si lahko vzamemo kratek odmor in gremo v prostor, kjer se malo pomirimo in začutimo sebe (lahko gremo na kratek sprehod, v kakšen drug prostor, kot je kopalnica, toaletni prostori ...).
Pomembno se je zavedati, da so pomembne tudi naše potrebe in želje. Ne utišajmo svojih potreb, samo zaradi strahu, da nas ne bi sprejeli. Lahko izražamo, česa si mi želimo od druženja, lahko komuniciramo v svojem tempu in sledimo svoji dinamiki delovanja. Na ta način ohranjamo svojo avtonomijo, integriteto in se znotraj družbe počutimo vključene, enakovredne in upoštevane. To povrne največ miru in notranjega zadovoljstva,« pojasnjuje Drago Švajger.
PREBERITE ŠE -> Učinkoviti (brezplačni) načini, kako si dvigniti razpoloženje in polepšati dan
Ko na plan pridejo neprijetna vprašanja
Na srečanjih z ljudmi, ki jih nismo dolgo videli, se pogosto odpirajo tematike, o katerih morda ne govorimo najraje. Za mnoge najbolj klasična vprašanja nekomu niso nujno najbolj prijetna.
Kaj odgovoriti staršem, ki vsakič znova sprašujejo, kdaj bodo dobili vnučke, kaj odgovoriti teti, ki jo zanima, kako da še kar nismo našli partnerja?
»Določene teme in vprašanja so lahko za nas res neprijetna ali pa se preprosto o tem ne želimo pogovarjati. Tem neprijetnim zagatam se težko izognemo ali postavimo mejo, saj nas skrbi, da bomo pred drugimi delovali agresivno, nesramno ali vzvišeno, če na vprašanja ne bomo odgovorili. Največ, kar lahko naredimo zase, je dovoljenje, da smo pomembni mi, da se moramo ceniti in spoštovati. Ta drža nam povrne notranji občutek moči in suverenosti, ki nam bo lahko pomagal pri tem, da bomo umirili občutek krivde, ki bi se pojavil pred našimi sorodniki.
PREBERITE ŠE -> Dr. Tina Bončina, psihoterapevtka: Lahko zaživite z občutkom, da ste dovolj?
Ko umirimo to krivdo, smo skupaj z občutkom moči in suverenosti mirnejši, zato tudi mejo postavimo na spoštljiv način, senzitivno in na način, s katerim nobenega pri tem ne užalimo. S tem predvsem poskrbimo zase in to skomuniciramo na prijazen način.
Ta odločnost pa prinese morda tudi druge ideje, kako se odzvati v takšnih trenutkih. Recimo s humorjem, smehom, da na vprašanje odgovorimo z vprašanjem in tako vprašanje vrnemo, namesto da bi nanj odgovorili. Šele ko smo v sebi mirni in si zaupamo, se pojavi veliko načinov za odziv. Sama zagata nas pa ohromi in odvzame kreativnost. Te možnosti nam omogočajo, da rešimo neprijetno situacijo na mirnejši način, s katerim ohranimo zadovoljne skupno preživete trenutke z bližnjimi,« pojasnjuje sogovornik.
