Izguba smisla v življenju (in kako ga ponovno najdemo)
V družbi, kjer imamo vsaj navidezno ogromno izbire, marsikdo čuti praznino, saj sreče ne moremo kupiti, obenem pa pogosto pričakujemo preveč.
Nekateri se, kljub temu da so dosegli vse, kar so mislili, da je nujno za srečno življenje, znajdejo na razpotju in se sprašujejo, kaj je njihov namen – kakšno je njihovo poslanstvo in če so ga uresničili ali pa je za to že prepozno.
Nezadovoljstvo v odnosih
Sistemska psihoterapevtka Sabina Rožen pojasnjuje, kako se ljudje spoprijemajo z življenjskimi prehodi; zakaj se pojavi izguba smisla in kako ga lahko najdemo.
»Redko kdo pride na psihoterapijo s pritožbo, da je izgubil smisel v življenju. Kaj sploh pomeni 'smisel'? Če bi to hoteli enostavno razložiti otroku ali pojasniti pomen te besede, bi verjetno uporabljali besedne zveze, kot so - nimam več veselja, sem brez moči in motiva početi to in to, ne ljubi se mi družiti, ne zmorem delati. Slovar pravi, da je na vrhu sopomenk besede smisel - čar, torej nekaj ali nekdo je zame izgubil čar, pomen,« razloži psihoterapevtka.
Pogosto je izguba smisla povezana z dinamiko odnosov, pravi Sabina Rožen:
»Večina zgodb, ki jih slišim, pripoveduje o nezadovoljstvu v odnosih - do sebe in drugih. In bolj se zatika v odnosih, manj je veselja, čara, kar bi morda tudi lahko prevedli v izgubo trenutnega smisla. Na terapijo gremo pogosto med življenjskimi prehodi, ko se menjajo naše razvojne naloge in nimamo moči za korak naprej, v neznano. Življenjska razpotja nas tudi soočijo z nivojem naše motiviranosti za spremembe, ki so naše stalne sopotnice.«
Vpliv družbenih sprememb
Vprašanje, kaj je smisel mojega življenja, si zastavljajo tako mlajši kot starejši. »Izguba smisla, smeri, motivacije je značilna ob zatikanju pri prehodih, ko nam ne uspe, kar smo si zadali sami ali družba. Ali pa smo preveč uspešni pri prizadevanju na enem področju in izgorimo ali izgubimo kaj na drugih področjih. Pogosta leta mojih sogovornikov so okoli 25, 33, 42, 50, 60 let. Izguba smisla, radosti se prav tako dogaja ob pomembnih družbenih spremembah, ob katerih čutimo nemoč, obup, strah … » pojasnjuje psihoterapevtka.
Tako moški kot ženske se lahko sprašujejo o tem, kako ponovno najti smisel, če so ga izgubili – toda ženske se po navadi hitreje odločijo za psihoterapijo. »Težko rečem, kateri spol je bolj odziven na temo izgube smisla, je pa neizpodbitno, da gremo ženske bolj hitro in pogosto na psihoterapijo. Morda ni spol tisti, ki določa našo ranljivost in način spoprijemanja z izgubo smisla. Tisto, kar nam zelo pomaga čez zahtevna obdobja v življenju, je naša prirojena in pridobljena odpornost na stres,« pravi Sabina Rožen.
PREBERITE ŠE -> Če se želimo rešiti izgorelosti, moramo narediti konec vsakršnemu ugajanju
Spoprijemanje s skrivnostjo življenja
Smisel življenja si vsak razlaga drugače, saj gre za subjektivno izkušnjo. Za nekatere je to sreča, za druge zdravje, za tretje poštenost. Nekateri prepoznajo smisel v delu, nekateri pa v odnosih in pomoči sočloveku. Psihoanalitik Sigmund Freud je denimo trdil, da je smisel življenja smrt.
Psihoterapevtka Sabina Rožen pravi, da je iskanje smisla naš način spoprijemanja s skrivnostjo življenja, poskus narediti ga bolj razumljivega in obvladljivega.
»Obstaja mnogo prepričanj in vodil, kaj naj bi ga osmišljalo, vendar če bi hoteli najti 'najbolj pravega', bi morali poznati življenje, kar pa je kar velik izziv za našo omejeno zaznavo. Tako si večkrat postavljamo to vprašanje kot pomoč pri orientiranju in nanj odgovarjamo na različne načine, lahko pa si ga tudi ne, ali pa sprejmemo, da morda življenje nima določenega smisla, da pač kar je in da je na nas, da mu ga pripisujemo, če nam tako ustreza.«
V različnih življenjskih obdobjih ga različno doživljamo.
»Obstajajo obdobja življenja, ko vemo, kaj nam ga osmišlja, nas motivira in obdobja med njimi. Recimo če so nam otroci ali služba predstavljali smisel bivanja in otroci odidejo in mi gremo v pokoj, se lahko vprašamo, kaj pa sedaj, kdo sem sedaj ...,« poudari psihoterapevtka.
Od naše interpretacije smisla pa je velikokrat odvisno naše razpoloženje. »Kako si posameznik interpretira ta vprašanja, je tista točka, ki lahko vpliva na naše dobro razpoloženje. Nekdo bo lahko obdobje nesmisla videl kot dobrodošel premor za odpiranje novim možnostim, nekdo pa bo izgubil svojo izmuzljivo zunanjo identifikacijo in z njo motivacijo za prehod v nov način življenja,« pojasnjuje Sabina Rožen.
Izguba smisla ni nujno slaba
Če smo tisto, kar nam je osmišljajo življenje, izgubili, ali pa smo odkrili, da nas več ne izpolnjuje, je to lahko precej boleče, po drugi strani pa lahko v tem prepoznamo priložnost za odkrivanje nečesa novega.
»Poudarila bi možnost, da izguba smisla, če ga že imamo ozaveščenega in vemo, da se kot vse, spreminja tudi on, ni nujno slabo. Morda si lahko izberem novega, kakšnega bolj navdihujočega ali pa zabavnega. Morda je možno zreti v življenje tudi direktno, ne da mu hočemo določiti smisel in sebe, da mu sledimo,« pravi psihoterapevtka in doda, da je dobro biti pozoren na svoje počutje, na odnos do sebe in drugih, na sporočila telesa skozi vsa obdobja življenja.
Načini, kako ponovno najti smisel, so različni. »Sebe, radost, smisel si lahko povrnemo ali na novo zastavimo na mnogo načinov. Vprašanje pa je, ali se jih sploh hočemo lotiti, ko se ne počutimo najboljše. Lažje gre, če imamo nekoga ob sebi, ki nas podpira,« pravi Sabina Rožen.
Toda obstaja nekaj delujočih načinov za umiritev našega podivjanega uma, ki je neredko povezan z izgubo občutka za čarobnost življenja. Psihoterapevtka predlaga sledeče:
»Raziskovanje sebe in življenja, pripravljenost na novo, izstop izven utečenih okvirjev razmišljanja in delovanja, bolj humoren pogled nase, izpuščanje občutkov, ki nas obremenjujejo, kreativnost, nesebičnost, umetnost, soočenje s tem, kar je.«
Koristne so lahko tudi: »duhovne, verske, terapevtske prakse, branje, pisanje, risanje, vrtičkanje, potovanje. Sprememba načinov mišljenja, vedenja. Druženje, povezovanje. Zavedanje, da bomo tako ali tako umrli in da smo lahko do takrat čim bolj živi,« svetuje psihoterapevtka.
PREBERITE ŠE -> Monofobija ali strah pred samoto: kakšni so simptomi in kako si pomagamo
Kdaj je smiselno poiskati pomoč?
Če se ne zmoremo sami spoprijeti z izgubo smisla in nas to ovira v življenju, ker smo zdrsnili v obup in melanholijo, je priporočljivo poiskati pomoč.
»Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati, kadar opazimo, da sami ne zmoremo, ko si želimo, da bi z nekom podelili breme izkušnje, bili razumljeni in sprejeti v situaciji, takšni, kot je in mi v njej. Ni dobro čakati predolgo, da se ne utiri vzorec malodušja, obupa, izogibanja bližine, fizičnih nelagodnosti in podobnih nadlog,« pravi Sabina Rožen.
Pomaga nam lahko tudi psihoterapija. »Psihoterapijo razumem kot eno od zelo zanimivih poti k sebi, spoznavanju svojih vzorcev, prepričanj in njihovih vplivov na naša življenja. V tem procesu lahko 'razpakiramo' težo in breme na psihološki ravni, ki nam preprečujeta živeti bolj, kot si želimo ali hrepenimo. V varnem odnosu se je lažje sprostiti in se odpreti temu, kar nam prinaša, pa tudi odnaša, življenje,« razloži psihoterapevtka, ki ji je v spominu ostala posebna izkušnja, vezana na temo iskanja smisla.
»Za vedno si bom zapomnila utrinek iz več let trajajoče skupine žensk z izkušnjo raka, kjer smo se enkrat vrtele okoli vprašanja smisla. Na koncu se je utrnil uvid, da je smisel življenja v tem, da ga živimo. Sproščeno smo zadihale in se gromko zasmejale naši modrosti, ki nam je pokazala to, kar je ves čas pred našimi očmi.«
