Dr. Gordon Neufeld: Ko je otrok navezan na starša, je vzgoja bistveno lažja
Čeprav se starši trudimo, da bi bili otroci kar se da veseli, zadovoljni, nasmejani in nas njihove solze prisilijo v iskanje rešitev, čim hitrejše tolažbe in marsikoga tudi do zatiranja solz, pa priznani razvojni in klinični psiholog, strokovnjak za zgodnji otroški razvoj dr. Gordon Neufeld zagovarja, da otroci morajo občutiti žalost.
»Če otroci ne bodo občutili žalosti, si ne bodo opomogli od agresije, ustrahovanja ali narcizma. Žalost je del življenja in ne bi se je smeli bati. Preveč staršev zameša nežno starševstvo z zatiranjem otrokovega izbruha jeze. Razburjenost je naravni del življenja – z njo se lahko spopademo, ne da bi otroka spravili v zadrego,« pravi Neufeld, ki je te dni na povabilo fundacije Novak Đoković predaval v Ljubljani.
O tem, kako pomembna so občutja, je spoznala tudi Jelena Đoković, direktorica fundacije. »Zagotovo občutja, občutki, čustva. To je zame najbolj prelomen košček v mozaiku vzgoje otrok, ki pa je tako intuitiven, da ne morem verjeti, da nisem nanj pomislila že prej,« nam je zaupala, kaj je tisto najpomembnejše, česar se je naučila od dr. Neufelda.
»Kot pravi Gordon, občutki nas delajo ljudi. Zatiramo pa jih, ker smo tako ciljno usmerjeni, da nimamo časa občutiti. Čustva so vir zorenja in mi, kot starši, moramo otrokom dovoliti občutiti vsa čustva, vključno z žalostjo, ki jo tako pogosto zatiramo. Otroci morajo občutiti žalost.
Starši verjamemo, da bi otroštvo moralo biti čas veselja, kar je seveda res, a odraščanje vključuje tudi žalost, ker ne morejo dobiti vsega, česar si želijo. Dovoliti jim moramo občutiti in izraziti žalost, saj se tam začne učenje. Starši tisočkrat rečemo ne, ne delaj tega, ne moreš tega, a dokler otrok ne bo sam občutil, kaj to zares pomeni, se ne bo naučil. Pri tem moramo biti podporni, ga potolažiti, objeti, razumeti, a hkrati ne preprečiti teh neprijetnih občutenj,« pove Jelena Đoković.
PREBERITE ŠE -> To je ključen korak pri vzgoji, če ne želimo, da otrok zraste v egoista brez empatije
Navezanost, občutja, počitek, igra
Poleg občutenj pa razvojni strokovnjak poudarja še tri temeljne stebre, ki so ključni za otrokov razvoj. To so navezanost, počitek in igra.
Navezanost je ključna za psihofizično zdravje otrok, otrokov zgodnji razvoj ima namreč bistven vpliv na to, v kakšno osebo se bo razvil. Po besedah Neufelda starši nikoli ne bi smeli pogojevati svoje ljubezni, ampak naj otroci počivajo v ljubezni svojih staršev.
»Starši naj si ne dopustijo, da otrokovo problematično vedenje vpliva na njihovo ljubezen do otroka,« poudarja Neufeld. In dodaja, da ne moremo biti preveč navezani.
»Ob joku triletnika, ko ga mama odda v vrtec, marsikdo reče, da je otrok preveč navezan na mamo. Pa to ni res. Menim, da je še premalo navezan. Ko bo njuna vez močna, se bo otrok lažje soočil s tem, da bo ostal v vrtcu, vedel bo, da bo prišla ponj,« pravi Neufeld, soavtor knjige Otroci nas potrebujejo, ki jo je napisal skupaj z Gaborjem Matejem.
Ob konceptu navezanosti pa psiholog poudarja, da je odgovornost starša, da loči med prijateljstvom in prijaznostjo. Na vprašanje, ali je starš lahko otrokov prijatelj, nam je odgovoril:
»Zagotovo bi starši morali biti prijazni, če pa s prijateljstvom mislite, da sta na istem nivoju, je moj odgovor ne. Starši smo odgovorni, da zanje poskrbimo, da se odločamo za njihove najboljše možnosti, zato moramo prevzeti to odgovornost. Naša primarna odgovornost je, da zanje poskrbimo, da ohranimo njihovo navezanost z nami.
V odnosu otrok - starš ne gre za vzajemen odnos kot pri prijateljstvu ali v zakonu, tu gre za enostransko odgovornost in pogosto neuslišane želje. Zato je pomembno, da zavzamemo svojo vlogo starša. Seveda pa bi moralo biti v tej vlogi tudi veliko prijaznosti. A koncept prijateljstva ni pravi koncept za odnos starš – otrok.«
PREBERITE ŠE -> Zato bi morali otrokom večkrat brati pravljice
Počitek in igra pa sta dva stebra, ki se verjetno marsikateremu staršu zdita samoumevna. A če si odkrito priznamo, koliko časa ostane otroku v dnevu, ki je do minute zapolnjen s krožki in delavnicami, za neusmerjeno igro in kvaliteten počitek? Neufeld poudarja, da športna dejavnost, katere cilj je dober rezultat na tekmovanju zagotovo ni igra.
»Preprečimo, da bi lažna, na dosežke usmerjena igra prevzela mesto prave igre,« pravi Neufeld. Igra začne in podpira razvoj, omogoči občutenje in izražanje ter krepi odnos. Torej je še kako pomembna za otrokovo čustveno zdravje in njegov dobrobit. Kot je seveda tudi počitek, pri katerem pa je zanimiv Neufeldov poudarek, da moramo starši vedeti, da počitka ne moremo ukazati.
Sodobni starši veliko prebiramo, poslušamo, se izobražujemo na področju vzgoje, a očitno nam kljub vsemu ne gre najbolje. Kaj delamo narobe?
»Prioriteta staršev mora biti otrok in skrb zanj, menim pa, da so starši izgubili veliko samozavesti pri vzgajanju. Sodobni starši iščejo vedno več informacij o tem, kako vzgajati. A ko so otroci navezani na starša, v staršu vidijo ljubezen, pomembnost, prisotnost, pripadnost in to vzbudi prave instinkte v otroku, takrat pa je bistveno lažje vzgajati, saj delujemo znotraj navezanosti. Na žalost smo kot družba ta koncept navezanosti izgubili, zato je starševstvo toliko težje, kot bi moralo biti. Zato se zdaj prevečkrat zdi, da je fokus na cilju, namesto da bi delovali bolj pristno, kot je v naši naravi,« nam je odgovoril dr. Gordon Neufeld.
