PRISTNI ODNOSI

Znanstveniki ugotovili pomemben razlog, zaradi katerega boste večkrat storili to

Študija je potrdila, da povezava prek digitalnih naprav za naše možgane preprosto ni dovolj.
Fotografija: Največji učinek na naše dobro počutje ima še vedno dobri stari pristni stik v živo. FOTO: George Rudy/Shutterstock
Odpri galerijo
Največji učinek na naše dobro počutje ima še vedno dobri stari pristni stik v živo. FOTO: George Rudy/Shutterstock

Čeprav so družbena omrežja nekoč prostrani svet stkala do te mere, da se lahko danes s pomočjo elektronske naprave v hipu znajdemo na drugi polobli, pomanjkanja pristne povezanosti ne zmorejo nadomestiti. Digitalni svet ne ponuja ugodnega okolja za tvorjenje oksitocina, hormona, ki ob bližini drugega ustvarja občutek ugodja, sproščenosti in povezanosti, »bližina« digitalnega sveta je prežeta s tesnobo.

Za naše prednike je bilo doživljanje trenutkov dviga oksitocina ključnega pomena, saj je bila pripadnost skupini nujna za preživetje. Zdaj vsak dan več ur sami opazujemo druge, kako se povezujejo prek družbenih medijev, in v mislih ustvarjamo podobo sveta, ki zares ne obstaja, s tem pa se samo še oddaljujemo od bližine, po kateri tako zelo hrepenimo.

Držati neznanca za roko

Raziskave o t. i. socialnih možganih, ki govorijo o tem, kako smo se razvili za povezovanje z drugimi, nam pomagajo razumeti tudi, kako nas družbena omrežja povezujejo oziroma razdvajajo. Leta 2006 so raziskovalci na Univerzi v Wisconsinu izvedli študijo, v kateri so spremljali možgane žensk, medtem ko so se soočale z grožnjo neprijetnega električnega šoka. Te udeleženke so bile naključno razporejene v enega od treh družbenih pogojev – bile so same, držale so roko neznanca ali pa so držale roko svojega romantičnega partnerja. Raziskovalce je zanimalo, kaj se je v teh različnih okoliščinah dogajalo v njihovih možganih.

PREBERITE ŠE --> Dr. Veronika Podgoršek: Zmaga je za moške možgane vse

Pri ženskah, ki so poročale o najvišji stopnji kakovosti odnosa s partnerjem, so bili znaki, da so se njihovi možgani pripravljali na odziv na grožnjo električnega udara, najmanjši. Nasprotno pa so ženske z manj kakovostnimi odnosi pokazale večjo aktivnost na področjih možganov, ki sledijo grožnji, in tudi višje ravni stresnih hormonov. Ko so se držale za roke z neznancem, so se ponovno aktivirala možganska področja, povezana z grožnjo, vendar zdaj z dodatkom nevronskih vezij, ki so podlaga za budnost in samoregulacijo. Zadnja skupina, ki se je sama soočala z grožnjo šoka, je pokazala najvišjo raven aktivacije možganov v primerjavi z drugimi skupinami.

Čeprav smo danes v komunikaciji povezani s celim svetom in na vsakem koraku, se naši možgani obnašajo, kot da smo osamljeni. FOTO: Ground Picture/Shutterstock
Čeprav smo danes v komunikaciji povezani s celim svetom in na vsakem koraku, se naši možgani obnašajo, kot da smo osamljeni. FOTO: Ground Picture/Shutterstock

Ko vse postane lažje

Ta študija ponazarja pomemben vidik naših možganov, in sicer da se ljudje z izzivi mnogo lažje spopadamo, če nismo sami. Socialna povezanost, zlasti kakovostna povezanost, pripomore k učinkovitejšemu delovanju naših možganov. Vse postane lažje. Omenjena študija je še dodatno pokazala, da je neznanec sicer ne tako učinkoviti socialni vir kot zakonec, vendar je vseeno boljši od samote. Tudi subtilna in minimalna socialna povezava ima blažilni učinek, ki zagotavlja prednost večje ekonomičnosti delovanja. Dodatne ugotovitve, ki izhajajo iz te študije, kažejo, da ko smo sami, naši možgani pravzaprav niso »pri miru«. Možgani so pravzaprav najbolj spočiti, ko imamo na voljo socialno povezanost.

PREBERITE ŠE --> Obstaja 5 jezikov ljubezni: Ugotovite, katerega govorite vi in vaš partner

Še en razlog, zakaj v interakcijah v družabnih medijih morda hrepenimo po globljih stikih, je povezan s človeškim govorom. Pogovor med posamezniki, ki si zaupajo, povzroči nižjo raven stresnega hormona kortizola in višjo raven oksitocina, hormona, ki je povezan z oblikovanjem in vzdrževanjem pozitivnih odnosov. Da bi ugotovili, kaj je tisto, kar ima v človeškem govoru te močne blagodejne učinke, so znanstveniki preučili te hormone pri dekletih, ki so po stresnem dogodku takoj poslale sporočilo svoji materi. V nasprotju z otroki, ki so z materami komunicirali osebno ali po telefonu, se je pri deklicah, ki so pošiljale sporočila, oksitocin sproščal le malo ali nič, raven kortizola pa je bila primerljiva s kontrolnimi osebami, ki z materami po stresnem dogodku niso komunicirale. Povezava prek digitalnih naprav preprosto ni bila enaka tolažilnemu glasu ali prisotnosti mame. 

PREBERITE ŠE --> Ko se boste naslednjič prepirali, naredite to in rešili boste konflikt v odnosu

Odmerjati čas za globlje povezovanje

Naprave nam lahko pomagajo opraviti določene stvari, vendar ne morejo nadomestiti človeškega stika. Vse več podatkov kaže, da je neposreden stik z drugim človekom nekaj edinstvenega in posebnega. Analogni način povezovanja je edinstveno človeški. To ne pomeni, da morajo biti vse povezave iz oči v oči, vendar bi se morali zavedati močnega vpliva, ki ga imajo na nas.
Družbena povezava našim možganom pomaga, da delujejo učinkoviteje in uspešneje. Zavedati pa se moramo, da je socialna povezanost nekaj, kar moramo spodbujati in graditi. Če so digitalne naprave, družbeni mediji, internet in igre zasnovani tako, da nas posrkajo v zaslone, potem moramo skrbno odmerjati čas predvsem za globlje oblike medsebojnega povezovanja. Ne glede na spreminjajoči se svet ostajamo bitja, ki potrebujemo pogovor ob skodelici čaja in dotik roke bližnjega.

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte