Zakaj varajo ljudje, ki so v srečnih partnerskih zvezah?

Partnerska nezvestoba se običajno povezuje s težavami v romantičnem odnosu, vendar pa se tudi ljudem v najbolj trdnih partnerskih zvezah zgodi, da skočijo čez plot. Smo morda nagnjeni k temu, da sabotiramo lastno srečo? Zakaj varajo partnerji, ki imajo vse, kar so si v življenju želeli? Ameriški psihoterapevt Moshe Ratson je za Psychology Today ponudil nekaj zanimivih odgovorov na to enigmatično vprašanje.

Sodobna družba spodbuja nezvestobo

Varanje ni bilo še nikoli tako preprosto kot danes, ko nam pametna tehnologija v vsakem trenutku dneva servira privlačne dražljaje in priložnosti za skok čez plot, trdi ameriški psihoterapevt.

Prepovedani sadeži nam niso samo bolj na dosegu, tudi veliko več jih je kot nekoč. Če so bili ljudje nekdaj omejeni na ozek družbeni krog kraja, v katerem so živeli, so se v 21. stoletju naše skušnjave razširile tako z delovnimi okolji kot potovanji in seveda družbenimi omrežji. »Vznemirjenje takojšnjega zadovoljstva in lahkotnost, s katero se lahko posameznik spusti v afero, nekaterim otežujeta upiranje tem skušnjavam,« meni Ratson.

Usklajevanje želja 

Ljudje smo zapletena bitja z nasprotujočimi si željami, ki lahko hkrati hrepenimo po izpolnjujoči ljubezni in svobodi, po stabilnosti monogamne zveze, a tudi po nepredvidljivosti romantične avanture, pravi Ratson. Uskladiti nasprotujoče želje ni vedno lahka naloga in včasih se ti notranji boji lahko izrazijo skozi nezvestobo.

Nerazrešene travme iz preteklosti mečejo dolge sence

Vsak izmed nas ima svoje travme. Nekatere so bolj kompleksne od drugih, spet tretje lahko dalj časa bolj uspešno ignoriramo. A slej ko prej bodo prišle na dan, na žalost lahko tudi v obliki skoka čez plot, opozarja ameriški psihoterapevt.

»Nerazrešena travma ali posttravmatska stresna motnja lahko pomembno vplivata na vedenje v odnosih. Za nekatere je afera lahko oblika samosabotaže ali način poustvarjanja dramatičnih scenarijev, ki sprožijo odziv boj ali beg. Lahko je tudi način spopadanja z nerazrešeno bolečino ali iskanja empatije in razumevanja pri drugi osebi namesto pri partnerju.«

Nizka samopodoba vodi v afere

Podobno kot nerazrešena travma je lahko tudi slaba samopodoba tihi in zahrbtni razdiralec zvestobe. Oseba, ki ima v prvi vrsti težave s sprejemanjem same sebe, se tudi v stabilnem in srečnem odnosu z ljubečim partnerjem, ki ji nudi ogromno pozornosti in potrditev, ne bo počutila dovolj ljubljeno, da bi jo to odvrnilo od skoka čez plot, pravi Ratson.

»Takšni ljudje lahko čutijo, da je za krepitev njihovega samospoštovanja potrebna zunanja potrditev, zato jim afera predstavlja začasen občutek zaželenosti in pomembnosti, vendar pogosto poslabša že obstoječe občutke neustreznosti, kar vodi v krog čustvenega nemira.«

Določene oblike navezanosti sprožijo nezvestobo

Osebe z izogibajočim ali anksioznim stilom navezanosti so lahko bolj nagnjene k nezvestobi, trdi ameriški psihoterapevt. Ta dva stila sta pogosto posledica nerazrešenih odnosov iz otroštva, denimo če so bili starši čustveno ali fizično odsotni.

»Te globoko zakoreninjene težave v posameznikih lahko vplivajo na njihove sposobnosti zaupanja in povezovanja s partnerjem, zaradi česar te osebe poiščejo potrditev v ljubezenskih aferah izven partnerske zveze,« pravi Ratson. 

PREBERITE ŠE -> Partner si je dopisoval z drugo žensko. Naj mu oprostim?

Želijo zapolniti praznino

Tudi v najbolj srečnih odnosih kdaj pride do trenutkov ali obdobij, ko začasno zamreta fizična in čustvena intimnost. To je lahko posledica stresa v službi, zdravstvenih težav, rojstva otroka … skratka normalnih stvari, ki so del življenja.

Čeprav veliko ljudi takšnih obdobij ne vidi kot konec odnosa in se zaveda, da bodo minila, pa nekaterim že najmanjši upad spolnega zanimanja partnerja lahko povzroči takšno stisko, da potešitev poiščejo drugje.

»Afera je zanje zapolnitev intimne vrzeli, saj jim začasno olajša občutke osamljenosti ali nepovezanosti s partnerjem,« razlaga ameriški psihoterapevt. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da takšno vedenje običajno ustvari več težav kot koristi, vendar je v trenutku nelagodja ljudem včasih težko spregovoriti s partnerjem in mu priznati, kaj jim manjka, zato raje izberejo in si opravičijo nezvestobo.

Skrita hrepenenja

Ljubezenske afere so lahko tudi odsev neizpolnjenih želja, meni Ratson, ki pravi, da celo ljudje v izredno srečnih odnosih lahko še vedno čutijo, da jim nekaj manjka. »To hrepenenje ni nujno odraz nezadovoljstva s partnerjem, temveč iskanje osebne izpolnitve in izgubljenih vidikov lastne identitete.«  

Nekateri varajo iz dolgočasja

Prav ste prebrali. Za določene ljudi je skok čez plot strategija za preganjanje enoličnosti, pravi ameriški psihoterapevt. Namesto da bi poiskali načine, kako začiniti trenutni partnerski odnos, v katerem so se polegli začetni metuljčki zaljubljenosti (kar je seveda neizogibno), si ti posamezniki vznemirjenje raje pričarajo z drugo osebo. Pozabljajo, da je tudi ustaljena partnerska zveza s pravim pristopom lahko strastna kot afera, in obenem še čustveno izpolnjujoča. 

Nekateri ljudje varajo iz dolgočasja, pravi ameriški psihoterapevt. Foto: Shutterstock

Pod vplivom substanc

Številni ljudje lahko potrdijo, da jih je uživanje alkohola ali drog že pripeljalo do kočljivih situacij. Substance slabijo našo razsodnost in vplivajo na našo sposobnost odločanja, zato ni naključje, da se veliko skokov čez plot zgodi ravno v opitem ali omamljenem stanju, razlaga Ratson, in to tudi osebam, ki so v srečnih partnerskih zvezah ter v treznem stanju ne bi niti pomislile na prevaro.

Kar je pri vsem skupaj še bolj zanimivo, pa je dejstvo, da je za nekatere ljudi tudi varanje neke vrste odvisnost, pravi psihoterapevt, saj sproža občutke, ki vodijo v podobna kompulzivna vedenja, kot pri odvisnikih.

Varanje kot pobeg pred izgorelostjo

Čustvena preobremenjenost v zvezi je lahko povod za varanje, meni Ratson, ki pravi, da se v afere včasih spustijo ljudje, ki pravzaprav zelo garajo in se trudijo za odnos s partnerjem. »Njihove afere niti niso povezane z nezadovoljstvom s partnerjem, temveč z željo po doživljanju stika z drugo osebo brez čustvene odgovornosti,« razlaga psihoterapevt.

Nezvestoba kot iskanje nadzora

»Nezvestoba je včasih lahko želja po izražanju moči ali nadzora, bodisi znotraj odnosa bodisi na drugih področjih življenja. Ljudje lahko varajo, da bi premagali določene neugodne okoliščine, v katerih so se znašli, da bi si dokazali, da so neodvisni, ali preprost zato, ker čutijo, da se morajo upreti nečemu, kar jih teži,« pravi Ratson, ki poudarja, da njihov razlog za takšno vedenje pogosto niti ni partner ali njun romantični odnos, ampak se lahko s skokom čez plot odzivajo na izzive v službi ali pritiske v primarni družini. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Veronika Podgoršek in dr. Andrej Perko: Varanje ni nikoli dopustno

Trava je vedno bolj zelena pri ljubici ali ljubimcu

Ne glede na to, kako lepo zelenico imamo doma, je sosedova travica vedno bolj mikavna, pravi pregovor, ki ga v primeru varanja parafrazira ameriški psihoterapevt. »Tudi v navidezno srečnih odnosih lahko ljudje čutijo, da jih tam zunaj čaka nekaj boljšega,« pravi in razloži, da se to dogaja osebam, ki imajo popačeno predstavo, da je partner tisti, ki lahko izpolni njihove potrebe ali želje.

Seveda tega ni sposoben nihče, sreča se skriva v nas samih in ni dolžnost drugih. A dokler takšni ljudje tega ne dojamejo, bodo bežali tudi iz najbolj ljubečih odnosov z najbolj pozornimi partnerji.

Varanje je lahko posledica družbenih pritiskov

»Na nezvestobo včasih vplivajo tudi družbeni pritiski in kulturne norme,« pravi Ratson. »Če je posameznik odraščal v okolju, kjer je bila nezvestoba normalizirana, ali če obstajajo družbeni pritiski po določenih spolnih vlogah, je lahko bolj nagnjen k aferi in se vanjo spusti, četudi je v ljubečem in izpolnjujočem razmerju,« pove ameriški psihoterapevt, ki razloži, da v takšnih primerih zunanja pričakovanja nadvladajo osebna prepričanja posameznika.

Zakaj ljudje varamo, je torej veliko bolj kompleksno vprašanje, kot si mislimo, meni Ratson. Za marsikoga je nezvestoba nepremostljivi kamen, ki pokonča odnos, a psihoterapevt ponuja še nekoliko drugačen pogled nanjo. Včasih nam nezvestoba lahko služi kot priložnost, da bolje spoznamo partnerja in poglobimo odnos, za katerega smo mislili, da je srečen. Če sta pripravljena delati na sebi in na zvezi, je lahko skok čez plot le ena izmed ovir na dolgi in izpolnjujoči skupni poti, ki sta jo uspešno premagala.