Pet stopenj, ki nakazujejo, da partnerska zveza vodi v ločitev
Čeprav je vsako razmerje zgodba zase, znajo zakonski terapevti povedati, da ko se začnejo težave, se velika večina parov sooča s podobnimi problemi, zato je potek razhajanja, ki se nato zaključi z ločitvijo, med seboj primerljiv. In prav zato, ker so šli vsi čez podobne situacije, se lahko iz njih marsikaj naučimo in (če je to v našem interesu) razhod preprečimo.
Zakonska in družinska terapevtka Becky Whetstone, avtorica knjige I (Think) I Want Out (Mislim, da želim oditi, op. a.) 20 let svetuje parom, njen doktorat pa se nanaša na stopnje v propadajočem zakonu.
»To so pomembne stvari, ki bi jih pari morali vedeti. Gre za podobno razumevanje kot pri simptomih rakavega obolenja, kjer je ključno zgodnje prepoznavanje bolezni,« je avtorica pojasnila za Huffington Post.
Pri svojem raziskovanju se je opirala na delo sociologinje Diane Vaughan, avtorice knjige Uncoupling: Turning Points in Intimate Relationships (Razhajanje: Odločilne faze v intimnem razmerju, op.a.), v kateri je opisala različne stopnje oziroma odločilne točke, skozi katere grejo posamezniki v obdobju razhajanja. Po intervjuvanju 100 posameznikov je ugotovila, da gre večina razmerij po zelo podobnih tirnicah.
Na enak način, s poglobljenimi intervjuji, se je raziskovanja lotila tudi Whetstonova in prišla do zaključka, da so te faze značilne za tistega posameznika v paru, ki se je odločil zapustiti in jih doživlja sam pri sebi, občutkov pa ne deli s partnerjem oziroma to naredi prepozno.
»Na žalost nesrečen partner svoja občutja skriva pred zakoncem, dokler ni že večinoma prepozno. Pomembno je, da zakonca ostaneta tako povezana, da si zaupata, s čim se soočata,« pravi Whetstonova.
Razočaranost
Prva stopnja v zakonu, ki se mu ne obeta srečen konec, je razočaranje. Gre za fazo, kjer ena oseba v razmerju spozna, da je nesrečna v odnosu, a se odloči, da bo še počakala in videla, kako se bo razpletlo.
»Zadržujejo v sebi in si rečejo, da imajo razmerja pač vzpone in padce, bodo videli, kako jim bo šlo, morda se bodo njihovi občutki še spremenili,« pravi Whetstonova. »Ko v razmerju skrivamo, da smo nesrečni, ne izrazimo, kaj bi spremenili, se začne vrzel med zakoncema poglabljati,« je ob svojih odkritjih že leta 1986 dejala Vaughanova.
PREBERITE ŠE -> Kaj iskati pri partnerju za dolgo in ljubeče razmerje
Odlaganje
Druga stopnja je odlaganje, ko partner spozna, da ni srečen v razmerju, da se stanje ne bo spremenilo in je že tako resno, da bo verjetno vodilo v ločitev, a vseeno zavrača idejo o prekinitvi.
Razlogov, da vztraja, je lahko več: otroci, finančna situacija, ugled, religija, vrednote. »Razpoke so vse bolj vidne. Lahko pride do ciničnih pripomb, pritoževanja, zavijanja z očmi, a karkoli se dogaja, ostane med njima, za zaprtimi vrati,« pravi Whetstonova. Gre torej za nekakšno odlaganje problemov na stran, namesto da bi se z njimi soočili.
Odmik
Tretja faza v razmerju, ki se mu ne obeta nič dobrega, je odmik. Gre za stopnjo, ko se oseba čustveno zapre pred partnerjem in stvari, ki ga veselijo, išče izven zakona. To lahko pomeni, da več časa nameni hobijem, rekreaciji ali pa ima celo drugo razmerje. A kljub vsemu oseba ni pripravljena razmerja prekiniti. Tako sami s sabo sprejmejo kompromis, da bodo ostali v zakonu, a si našli neko drugo veselje.
»V odnosu se vedno bolj osredotočajo na njihovo nesrečo, vse vidijo negativno in so slepi do stvari, ki so jih nekoč osrečevale. Na tej točki se sovražnost do partnerja že vidi navzven. Negativna čustva vedno bolj curljajo iz njih,« pojasnjuje terapevtka.
PREBERITE ŠE -> Zakonska terapevtka: Vsak zaključen partnerski odnos v sebi nosi to skrito darilo
Kaplja čez rob
Na tej točki je potrpljenje do partnerja že tako nizko, da razmerje preide v fazo, kjer je lahko že nedolžna malenkost kaplja čez rob, ob kateri partner ugotovi, da si ne želi biti več v tem razmerju.
»V tej fazi so čustveno že izklopljeni, razočarani nad zakonom in zavračajo sodelovanje ali pa se pretvarjajo, da so srečni,« pojasnjuje Whetstonova. Kaplja čez rob je lahko povsem nedolžna stvar ali pa resen problem, a partner je svojo odločitev pri sebi že sprejel. Ali bo zakon prekinil ali pa se čustveno zaprl vase.
Pokop takšnega stanja
Zadnja faza zakona po mnenju Whetstonove je smrt zakona. »Ali vsaj smrt vsega, kar se je dogajalo pred tem, saj se zakonec ne bo vrnil v stanje, kakršno sta doživljala. Na tej točki je ločitev zelo verjetna, a terapevtka pravi, da je možno v pravih okoliščinah še najti svetlo prihodnost s partnerjem. »Dosedanje stanje, status qou, je zagotovo pozabljeno,« pravi.
Pomembno je, da s partnerjem svoje občutke komuniciramo, si ne dovolimo, da se razmere kopičijo, saj jih bo vedno težje razreševati. Če se nam zdi, da je zakon že v drugi fazi, torej probleme odnašamo na stran, je verjetno čas, da si poiščemo zunanjo pomoč in tako preprečimo, da bi se razšli z nekom, ki smo ga nekoč imeli najraje na svetu.
