Če želite boljšo partnersko zvezo, zadovoljite te potrebe izven odnosa
Ste v partnerskem odnosu, pa čutite, da vam nekaj manjka? Si morda želite početi kaj, kar vašemu partnerju niti malo ne diši, in ker ne pokaže zanimanja ali pa vam je že povedal, da tega absolutno noče poskusiti, ste vi obupali in svojo željo potisnili globoko na zadnjo polico vaših hrepenenj. Tu in tam jo z razočaranim vzdihom še žalostno pogledate, a si rečete, očitno mi ni bilo usojeno.
Dajmo tej želji ime, recimo, da si želite hoditi plesat, ali pa bi se radi naučili potapljanja. Morda vas zanima umetnost in bi radi v živo videli slavna umetniška dela, vaš partner pa ne prebavlja galerij in raje prosti čas preživlja v naravi ali fitnesu. Marsikdo bi rekel, da imata problem. Nimata istih interesov, zato je najbolje, da se kar razideta. Ali pa pristaneta na to, da je v odnosu treba sprejeti kompromise in vaš kompromis bo pač ta, da boste pozabili na zanimanja, ki si jih ne delita. Navsezadnje morata vse početi skupaj, mar ne?
Še zdaleč ne! Čeprav živimo v družbi, ki idealizira sorodne duše in poudarja, da moramo najti partnerja, s katerim bomo lahko iskreni in z njim počeli vse, nikjer ne piše, da mora partner zadovoljiti prav vsako našo potrebo. Takšna oseba ne obstaja. In če bi, bi bila Aladinov duhec iz čarobne svetilke.
Partner ni naš trener, nutricionist, terapevt in animator
Pričakovanje, da bo partner izpolnil vse naše želje, je pravzaprav zelo nevarno za odnos, opozarjata britanska psihoterapevta Matt Wotton in Graham Johnston, ki v Londonu vodita center aplikativne psihologije.
Ne samo, da na ta način povečamo možnost, da bomo razočarani, ko naše želje ne bodo uslišane, ampak s takšnimi nedosegljivimi pričakovanji v odnosu ustvarjamo napetost in prelagamo odgovornosti na partnerja.
Že res, da si partnerja izberemo za sopotnika, a to ne pomeni, da mora biti tudi naš trener, nutricionist, terapevt in animator. Ni pošteno, da je en človek v odnosu tisti, ki mora ves čas nositi bremena obeh. Vsak izmed nas mora najprej znati poskrbeti za svoje potrebe in se osrečiti, šele nato lahko to srečo deli z osebo v odnosu.
Wotton in Johnston tako svetujeta, naj se ne bojimo zadovoljitev poiskati izven partnerske zveze. Sploh, kadar gre za stvari, ki nas zanimajo in veselijo, našega partnerja pa ne.
Marsikdo odlaša, da bi naredil takšen korak, misleč, da bo s tem užalil partnerja, vendar s tem odnos razbremenimo in svojemu izbrancu ali izbranki damo prostor in čas, da tudi on ali ona dela tisto, kar morda čuti, da z nami ne more početi. Tudi, če sta noro zaljubljena, to še ne pomeni, da se morata iz dveh samostojnih oseb zliti v eno drug od drugega odvisno celoto.
PREBERITE ŠE -> Za dober partnerski odnos se je treba truditi. Kaj pa, če se preveč?
Ne dodajajte novih aktivnosti
Preživljanje časa s partnerjem seveda krepi bližino, a zavedati se moramo, da mora biti kakovostno. Če samo zdolgočaseno sedita v isti sobi, ali pa en drugega silita početi stvari, ki drugemu niso všeč, s tem ne bogatimo odnosa, ampak ga zaostrujemo in siromašimo.
Bolje je, da imata manj skupnih aktivnosti, a naj bodo te takšne, ki oba resnično osrečujejo, kot pa da se trudita vsako sekundo preživeti drug z drugim na dejavnostih, ki vama gredo že pošteno na živce.
V sodobni poplavi možnosti, ko imamo na izbiro početi nešteto stvari, rešitev za bolj kakovostno in izpolnjujoče partnerstvo ni v dodajanju novih skupnih hobijev, pravita britanska psihoterapevta. Po njunem je bolje, da se iz odnosa naučimo izločati stvari, ki nas ovirajo pri tem, da bi bili drug z drugim pa tudi sami s seboj bolj srečni.
Namesto torej, da vaju s partnerjem prijavite na še en tečaj, na katerega ga boste morali zvleči, raje pojdite sami ali povabite prijateljico, naj se vam pridruži. Samo pomislite, vi boste lahko resnično uživali v svojem zanimanju, ker boste brez slabe vesti, da vaš partner trpi, on pa bo imel čas početi kaj, kar vam ne diši. Poiščite win-win situacije, kot bi rekli v podjetništvu, ne pa na silo vztrajati v romantičnih idealih, kako bi moralo izgledati popolno partnerstvo.
Enako velja tudi za družabne priložnosti. Čeprav sta par, to še ne pomeni, da se morata vseh praznovanj in dogodkov od zdaj naprej pa do konca življenja udeleževati skupaj. Morda bo vaša družina kdaj zelo vesela, če jih obiščete sami (in enako velja tudi za partnerja in njegovo družino). Organizirajte prijateljski večer, ko se dobite samo s svojo družbo, brez boljših polovic. In ne odslovite vedno sodelavcev, ko vas povabijo na skupno kavo ali pijačo.
Biti v zdravem in zrelem partnerskem odnosu ne pomeni, da moramo vse ostale odnose v našem življenju potisniti na stranski tir, ampak da jih znamo uskladiti in uživati v vsakem izmed njih. Če vam partner slednjega ne pusti in vam ne dovoli, da se ukvarjate s hobiji, ki ne vključujejo njega, potem imate žal drug problem in bi bilo pametno razmisliti, ali vas takšen odnos na dolgi rok lahko resnično osreči.
PREBERITE ŠE -> Ste ujeti v odnos s »temnim empatom«? Tako škodljive so lahko te osebe
Spolnost naj ostane samo vajina
Je pa pri zadovoljevanju potreb izven partnerstva pomembno izpostaviti eno izjemo, opozarjata psihoterapevta Wotton in Johnston. Spolnost.
Že res, da se najdejo pari, ki se dogovorijo, da bodo imeli odprto razmerje, in posledično spolno aktivni tudi z osebami izven partnerske zveze, vendar pa takšen dogovor uspešno realizira le malo število ljudi. Ideja se v teoriji marsikomu zdi privlačna, a v praksi je pogosto preveč izčrpavajoča, saj zahteva ogromno komunikacije, usklajevanja, iskrenosti in razumevanja.
Zatorej, flirtajte s hobiji, zadovoljite svoja zanimanja in se družite tudi z ljudmi, ki niso vaš partner. Čas z ljubljeno osebo postane še bolj dragocen, ko ne preživimo vsakega trenutka drug z drugim, ampak si pustimo prostor, da rastemo.
