LJUBEZEN

Na tem moramo delati v odnosu, če želimo s partnerjem ostati skupaj za vedno

V odnosu lahko stagniramo, si postanemo sostanovalci ali pa iz dneva v dan krepimo ljubezen in cenimo dejstvo, da smo našli osebo, s katero se želimo postarati.
Fotografija: Pri sprejemanju partnerja ne gre za to, da si zatisnemo oči pred njegovimi napakami ali da ignoriramo dopuščanje za osebno rast. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Pri sprejemanju partnerja ne gre za to, da si zatisnemo oči pred njegovimi napakami ali da ignoriramo dopuščanje za osebno rast. Foto: Shutterstock

Obstajajo številni nasveti, kaj iskati pri partnerju, s katerim si želimo ustvariti dolgoletno razmerje, še kako prav pa pride tudi vedenje, na čem mora vsak v dolgem odnosu delati in graditi, da bo ta ostal ljubeč in pristen v vseh letih, ki nas čakajo s človekom, s katerim si ustvarjamo skupno življenje. 

Napake, ki jih počnemo v komunikaciji s partnerjem

Vemo, da je dobra komunikacija ključna za dober odnos. In četudi se tega vsak od nas zaveda, marsikdo pri jasnem izražanju svojih občutkov in pričakovanj še vseeno ni uspešen. V sporih prehitro začnejo padati očitki in kazanje s prstom, medtem ko številni zakonski terapevti svetujejo, da uporabljamo »jaz« jezik. Recimo, ob takšnem ravnanju se jaz res ne počutim dobro. Poleg komunikacije je ključno spoštovanje oziroma občutek potrditve. To ne pomeni, da se s partnerjem v vsaki stvari strinjamo. A kljub morda drugačnemu pogledu ga podpiramo.

V razmerju se je dobro otresti občutka, da mora biti vse dosledno in pravično razdeljeno, v našem jeziku znana fraza daj dam, naj bi bila v ljubečem odnosu pozabljena. Če se bomo preveč osredotočali, da bo vse enakopravno, bomo hitro naleteli na oviro. So obdobja, ko je eden od partnerjev lahko bolj prisoten v gospodinjstvu, potem pride obdobje, ko bo drug naredil več. Če je partner pozabljiv in gre vajina obletnica mimo njega, mu tega prav tako ne očitajte z ignoriranjem iz svoje strani. 

PREBERITE ŠE -> Bruno Šimleša: Partnerski odnosi niso matematika 

Izjemna vrednota v razmerjih je tudi proslavljanje uspehov drug drugega. V partnerstvu smo skupaj ob padcih kot tudi ob vzponih, nikar pa naj to ne zveni kot prazna floskula. Resnično se moramo skupaj veseliti uspehov. Čustvena in fizična intima je ključna za ljubeče razmerje, na katero se predvsem v dolgoletnih vezah (pre)večkrat pozabi. Več raziskav, ki so jih izvajali med poročenimi pari, potrjuje, da čustvena intimnost in spolno zadovoljstvo v razmerju izboljšujeta tudi komunikacijo in splošno zadovoljstvo v razmerju. 

Ko partnerja čutita, da lahko drug z drugim delita tudi svoje strahove in negotovosti, ustvarita izjemno skupnost. Foto: Shutterstock
Ko partnerja čutita, da lahko drug z drugim delita tudi svoje strahove in negotovosti, ustvarita izjemno skupnost. Foto: Shutterstock

Iz globokega še globlje

Vsem znane ključne točke za uspešno razmerje pa lahko dopolnimo z ugotovitvami ameriških avtorjev Michelle Duda in Raymonda Bergnerja, ki ju povzema portal Psychology Today. Izpostavljata štiri faktorje za dolgoročno in ljubeče razmerje. Prva je spodbuda, krepitev in omogočanje, da se partner počuti kar najbolje se lahko. Da mu omogočimo, da je kot posameznik izpopolnjen oziroma da je to, kar je. Vemo namreč, da smo v vlogi partnerja lahko dobri le, če smo na prvem mestu izpopolnjeni kot posamezniki.

Duda in Bergner poudarjata še spoštovanje ekskluzivnosti razmerja. Torej za dolgoročno razmerje po njunem mnenju nezvestoba ne pride v poštev. Večina najprej pomisli na nezvestobo v fizičnem smislu, a tudi čustvena zaveza je še kako pomembna. S ščitenjem vajine intime, čustvene in fizične, krepite varnost, spoštovanje in nezamenljivost vajine ljubezni.

Ohranjanje zaupanja in intimnosti je še en nivo, na katerem moramo ves čas delati, ko smo v razmerju. Gre za točko v odnosu, ko iz razmerja, v katerem sta si dva blizu, govorimo o intimnem razmerju. Partnerju dovolimo, da nas vidi v čisto vseh pogledih, tudi v šibkih točkah. Ko partnerja čutita, da lahko drug z drugim delita tudi svoje strahove in negotovosti, ustvarita izjemno skupnost.

O tem, da vztrajamo v odnosu v dobrem in slabem, spregovori tudi priznani psiholog dr. Andrej Perko, ki poudarja, da se moramo v odnosu pač odločiti, da bomo z nekom vztrajali, da nismo mi središče sveta in da delamo na tem, da odnos oziroma družina preživi. »Včasih je treba stopiti korak nazaj in pogledati širšo sliko, ne samo sebe. In tega mladi niso več pripravljeni narediti oziroma zdržati. Ko sem se pred leti na centru za socialno delo ukvarjal z razvezami, sem videl točno to. Mladi so obupali, ko se prišle že prve težave, in so šli narazen. Potrpeti, pa hkrati tudi nekaj narediti, da se stanje izboljša, ker samo trpljenje nima smisla, no, tega ni več,« pravi Perko.

PREBERITE ŠE -> Dr. Andrej Perko: Nimamo problema z ženskami, moški danes so problem

Avtorja Duda in Bergner se osredotočita tudi na sprejemanje partnerja takšnega, kakršen je. Pa čeprav smo ta nasvet večkrat slišali, se mnogi še vedno ne zavedajo, kaj resnično pomeni. Pri sprejemanju partnerja ne gre za to, da si zatisnemo oči pred njegovimi napakami ali da ignoriramo dopuščanje za osebno rast. Gre za to, da se v razmerju vsak posameznik lahko počuti dovolj sproščenega in bo kljub temu sprejet in ljubljen. Od tu naprej pa potem lahko gradi na sebi, ozavesti pomanjkljivosti in jih skuša popraviti.

O tem, da je za ljubeč odnos ključno sprejemanje, je v intervjuju spregovorila tudi psihoterapevtka Eva Erpič. Erpičeva nam je v pogovoru še zaupala, kako ravnati, če imamo pretirano ljubosumnega partnerja.

PREBERITE ŠE -> Psihoterapevtka Eva Erpič: To je skupno parom, ki imajo ljubeč odnos

Preberite še:

V prodaji