3 znaki, da se je vaše razmerje znašlo v krizi (po mnenju psihologa)

Rahljanje dragocenih vezi med dvema osebama, ki sta si blizu, je običajno dolgotrajen in neviden proces, ki se ga pogosto zavemo, ko je že prepozno oziroma, ko so razpoke v partnerski zvezi že tako globoke, da poti nazaj skoraj več ni. 

A obstajajo znaki, ki nas lahko opozorijo na to, da razmerje pluje v nemirne vode. Če jih znamo prepoznati, lahko pravočasno ukrepamo in rešimo odnos. Ali pa ga hitreje končamo in si tako prihranimo odtujeno sobivanje z osebo, s katero se ne osrečujemo več. Saj kot pravi priznani psiholog dr. Andrej Perko: »Če zveza več ne živi, je kot truplo. In truplo je treba pokopati.« 

Da je odnos prišel do kritične točke, pričajo predvsem tri stvari, je prepričan ameriški psiholog dr. Mark Travers, ki je za Psychology Today razkril, zakaj so tako pomembne in kaj se skriva v njihovem ozadju. 

1. Partner vas ne spravlja več v smeh 

Pregovor pravi, da je smeh pol zdravja, in to drži tudi za dobro partnersko zvezo. Zabavne prigode, ljubeče zbadanje in glasovno oponašanje ter interne šale, ki si jih delita s partnerjem, so pomembno vezivo, ki na začetku odnosa utrdijo partnersko zvezo in služijo kot sprostitev napetosti v težkih trenutkih. 

A kaj se zgodi, ko smeh enkrat zamre? Ko skupne stvari, ki so nas nekdaj nasmejale, postanejo grenke in kisle? Ko nas partnerjev humor ne požgečka več, ampak dolgočasi, ali še huje, neprijetno opraska? 

»Ko se razmerje začne krhati, lahko nekoč prijetni trenutki postanejo rutinski - ali celo nadležni,« pravi dr. Travers, ki meni, da je to, da partner v nas ne vzbuja več veselja, slaba napoved za prihodnost odnosa. »Ko humor izgubi svoj učinek in smeh postane redek, je to lahko znak, da se čustvena vez med partnerjema slabi.« Če ob partnerjevih šalah zavijate z očmi ali se pretvarjate, da so vam smešne, so na obzorju težave. 

»Po raziskavi iz leta 2020, objavljeni v reviji Humor, je eden ključnih kazalnikov zadovoljstva v romantičnih razmerjih to, kako se partnerja odzivata na medsebojne poskuse, da bi drug drugega nasmejala,« navaja ameriški psiholog, ki razlaga, da je avtor omenjene raziskave ugotovil, da pozitivno sprejemanje partnerjevega humorja običajno prispeva k pozitivnemu vzdušju med partnerjema in posledično naravno okrepi zadovoljstvo v razmerju. 

Nasprotno pa velja za odnose, v katerih partnerja ne zmoreta nasmejati drug drugega. »Humor, na katerega se partner odzove negativno ali pa sploh ne, nakazuje, da so v odnosu prisotne globlje težave,« je dognal avtor raziskave in tako pokazal, da sta smeh in humor ključna dejavnika uspešnega razmerja, saj sta odlična utrjevalca domačnosti, veselja in povezanosti.

Po mnenju dr. Traversa nenadna izguba zanimanja za partnerjeve šale sicer še ne pomeni nujno, da je razhod neizbežen, nakazuje pa, da čustvena toplina v razmerju verjetno bledi. »Ko skupni trenutki s partnerjem, ki bi morali biti zabavni in sproščujoči, postanejo breme, je to pogosto znak, da se partnerja začenjata čustveno odtujevati drug od drugega.« 

PREBERITE ŠE -> Z možem sva samo še cimra, sem jezna in razočarana (svetuje Bruno Šimleša)

2. Partner ni več prva oseba, ki jo pokličete ali ji zaupate 

Eden izmed glavnih kazalnikov, da sta si partnerja blizu, je to, da se obrneta druga na drugega v navalu čustev. Naj gre za vesele ali žalostne dogodke, si partnerji, ki se drug ob drugem počutijo varne, instinktivno zaupajo svojo stisko ali srečo, pravi dr. Travers, ki opozarja, da se ta dinamika pomembno spremeni, ko se začne partnerski odnos krhati. 

»Namesto da bi se najprej obrnili na partnerja, morda oklevate. Morda vas skrbi, da se ne bo odzval tako, kot upate, ali pa ste se iz preteklih izkušenj naučili, da bo njegov odziv brezbrižen. Posledično oporo začnete iskati pri prijateljih, družinskih članih ali celo pri neznancih na spletu, saj vam ti nudijo reakcije, ki jih pri partnerju pogrešate.« 

Za primer psiholog poda situacijo napredovanja v službi. Če ste v partnerski zvezi, se vprašajte, koga bi najprej poklicali, če bi se vam to zgodilo. Bi veselo novico želeli takoj deliti s svojim partnerjem ali raje s prijateljem ali svojcem? Če ste odgovorili slednje, vam to lahko veliko pove o partnerskem odnosu. 

»Študija iz leta 2021, objavljena v reviji Personality and Social Psychology Bulletin, je ugotovila, da je komunikacija v razmerjih bolj odraz zadovoljstva v razmerju kot pa njegov vzrok. Srečni pari naravno več komunicirajo - ne zato, ker bi se k temu silili, ampak ker jih njihova bližina nagiba k deljenju misli in izkušenj. Seveda velja tudi obratno: ko zadovoljstvo upada, začne upadati komunikacija,« razloži dr. Travers. 

»Če torej vaš partner preneha biti vaše zatočišče, oseba, h kateri želite ob velikih novicah instinktivno steči najprej, je to močan kazalnik, da čustveno jedro razmerja slabi,« meni ameriški psiholog, ki pravi, da je za zdravje in trdnost odnosa pomembno, da si partnerja delita tako pozitivna kot negativna čustva. 

Tudi žalost torej šteje, zato je nujno, da partnerju ne prikrivamo svojih bolečin in razočaranj, čeprav so lahko neprijetna. »Pomanjkanje sočustvovanja med partnerjema sčasoma ustvari takšno razdaljo med njima, da je na neki točki ni več mogoče premostiti.« 

PREBERITE ŠE -> V tem je razlika med složnimi pari in tistimi, ki ne najdejo skupnega jezika

3. Ko nista fizično skupaj, čutite olajšanje 

Se še spominjate, kako je bilo, ko ste se zaljubili v svojega partnerja? Verjetno se takrat kar nista mogla nasititi drug drugega in sta hrepenela po bližini, četudi se nista videla le kratek čas. Naravno je, da tovrstna intenzivnost sčasoma pojenja, vendar pa ljudje v kakovostnih partnerskih zvezah še vedno pogrešajo drug drugega, kadar preživljajo čas narazen. Če tega ne občutite oziroma če se prav veselite priložnosti, ko bosta s partnerjem fizično ločena, potem bi se morali resno vprašati o smiselnosti in prihodnosti vašega odnosa. 

»V propadajočem razmerju se čas, ki ga preživljamo stran od partnerja, ne zdi kot začasna odsotnost, ampak kot pobeg,« pravi dr. Travers in navede primer.

»Recimo, da ste načrtovali vikend izlet samo s prijatelji, brez partnerjev, in na izletu niste niti enkrat pomislili, da bi si želeli imeti ob sebi svojega izbranca. Še več, namesto da bi ga pogrešali, ste občutili olajšanje, ker vam nekaj dni ni bilo treba krmariti skozi napete partnerske pogovore ali se pretvarjati, da vas zanima, kar vam govori. Pravzaprav vam zdaj misel na vrnitev domov vzbuja tesnobo in strah, saj veste, da se vračate v disfunkcionalno partnersko dinamiko.« 

Če vam kaj od napisanega zveni znano, je čas, da prenehate bežati in iskati priložnosti, ko bosta s partnerjem lahko narazen, ampak se soočite z neprijetno resnico o vaši zvezi. 

»Študija iz leta 2020, objavljena v reviji Family Relations, je preučevala, zakaj pari v nesrečnih razmerjih ostajajo skupaj kljub nezadovoljstvu. Ugotovila je, da mnogi pari ostajajo v teh razmerjih zaradi zunanjih ovir, kot so ekonomski in družbeni razlogi sobivanja, otroci ali tesne družinske vezi in da se z resničnostjo, da trenutni odnos ne deluje in da si zaslužijo več od življenja, ljudje sprijaznijo šele, ko čustveno dozorijo. Šele takrat namreč zmorejo prepoznati, da so srečnejši, kadar so stran od partnerja,« razlaga ameriški psiholog in pove, da je za mnoge pare v omenjeni študiji bilo prav to spoznanje ključni sprožitelj, ki so ga potrebovali, da so naredili prvi korak k težki odločitvi, da zapustijo partnerja.

»Če se torej pogosto počutite bolj sproščene, ko ste sami, ne pa v družbi partnerja in če se nenehno sprašujete, ali obstaja v življenju kaj več, kot vam nudi partner, je morda čas, da se vprašate, ali je ostati skupaj resnično v vašem najboljšem interesu,« svetuje dr. Travers.