Laganje lahko opredelimo kot jezikovno in telesno prakso zamenjave, nam neugodnih dejstev z ugodno zaželenimi, da bi zavedli drugega in s tem izmamili njegovo ravnanje po naši volji. Preprosto, v vsaki obliki komuniciranja tiči nagovarjanje, katerega del so tudi odtenki laži kot zavestnega namena, da nekoga prevaramo. Z izrekanjem ali kazanjem laži želimo zavajati v zmoto na način, da prejemnik informacije to sprejme kot edino resnično, za doseganje lastnega cilja, ne glede na posledice, ki jih pri njem povzročimo (M. Karačić, 2009, l.4-1: 71–83). Seveda, laganje je zapleteno stanje zavesti človeka, ne glede na to, ali gre za zatajevanje, zamolčanje (pasivno laganje) ali pa za skrivanje in ponarejanje dejstev (aktivno laganje). V spolnosti je laž ponesrečena sublimacija najbolj čustvenih in čutečih nagnjenj, s katerimi se dosegajo občutki zadovoljstva in sreče, tako pri tistem, ki laže, kot tistem, ki mu je laž namenjena.

Ljudje laže prenašamo laž kot resnico. Laž se v žensko-moških razmerjih uporablja tako, da najpogosteje izzveni kot upanje, ki vedno šepeta tisto, kar želimo slišati oziroma doseči. 

Raje imamo laž kot resnico

Laganje je stalnica v človekovi spolni komunikaciji kot osnovni integracijski ravni njegove socialne eksistence. Prav neverjetno je, da ljudje v spolnih partnerstvih prisegamo na iskrenost, čeprav je ta lastnost najbolj zaslužna za uničenje in prenehanje številnih ljubezenskih razmerij. Če govorimo o lažeh in laganju, ne moremo nikakor mimo koncepta resnice kot druge polovice bistva komunikacije. Namreč, kdo bi sploh kadar koli iskal resnice, če ne bi bilo laži in laganja (B. Russell)? Ljudje laže prenašamo laž kot resnico. Laž se v žensko-moških razmerjih uporablja tako, da najpogosteje izzveni kot upanje, ki vedno šepeta tisto, kar želimo slišati oziroma doseči. Kaj lahko namreč stori gola in hladna resnica proti bleščečim lažem (A. France)?

Prisiljeni k laži

Tisti trenutek, ko ugotovimo, da nekoga ljubimo, smo prisiljeni lagati. Čeprav večina smrtnikov meni, da ljubezen temelji na iskrenosti med partnerji, ljubezensko življenje brez laži ne bi bilo mogoče. V razmerju se namreč ne vedemo tako, kot bi si želeli, temveč tako, kot od nas pričakuje partner. Takšna logika laž preprosto izsiljuje. Laž zaradi ljubezni in pod vplivom zaljubljenosti je povsod: resnico prikrivamo partnerju, sebi, znancem in celo bližnjim. Malo iskrenosti v ljubezni je razburljiva zadeva, veliko pa nevarna, če že ne usodna. Laž je marsikdaj v partnerskih odnosih imela pozitiven terapevtski učinek, čeprav jo večinoma negativno vrednotimo. Tisti, ki so bili kdaj zaljubljeni ali pa zdaj uživajo v čustvu nad čustvi, to dobro vedo.

Tudi če partner marsikaj zamolči, pomeni, da laže. Po mnenju raziskovalcev je ta pasivna oblika laži najbolj razširjena v odnosih. 

Seveda sta tudi pri laganju ženska in moški ostala, kakršna sta – različna. Moški lažejo več in pogosteje, one pa zato bolje, kajti vsaka ženska je igralka. Manj je to opazno, boljša je (B. Nušić). Ženske lažejo, če ne gre drugače, in so se pripravljene pohvalno izraziti o svojem partnerstvu in partnerju, tudi ko ni tako. Moški niso končali najvišje šole altruizma in pravil lepega vedenja, ki jo ženske naredijo zlahka in z visokimi ocenami. In tudi zato so moški. Ženske so po naravi iskrenejše, ker so odgovornejše do sebe in svojega moškega. Po drugi strani pa so pri iskanju popolne sreče prepričane o trditvi, da je življenje za drugega najboljši način približevanja popolnosti. Ko se je ženska pustila zapeljati in če je zadovoljna s partnerjem, ta pa ji je zvest, ji ni težko biti iskrena. Glede na moško brezobzirnost do lepote ženske prizadevnosti za uspešen odnos je ženskam vsaka laž blagoslovljena.

Kako pa kaj spolnost?

Oboji največ lažemo o naši seksualnosti kot pomembnem delu spolnosti, ne glede na to, ali so za kaj takega razlogi ali ne. Pri tem pa so določene razlike, čeprav je princip enak. Moški z lažjo poveličujejo svoje izkušnje in zmožnosti, ženske pa praviloma nasprotno, zmanjšujejo svoje prednosti in se izdajajo za skromnejše, kar ni nič čudnega glede na delovanje nekaterih vsiljenih tradicionalnih družbenih vrednot in pričakovanih vzorcev vedenja. Poročene ženske tipično lažejo tedaj, ko zavrnejo drugega moškega z besedami: imam partnerja, ali preprosto, sem poročena. Lažejo zato, ker so povedale, da zavračajo ponudbo zaradi strahu pred možem, in ne zato, ker si same tega ne želijo. Pravi moški ponujenih priložnosti praviloma ne zavračajo, toda če to morajo storiti, se ne izgovarjajo na partnerico ali ženo, temveč vedno prikličejo na pomoč pomanjkanje časa kot edinega sprejemljivega opravičila za laž. Moški so pri lažeh tragično nespretni, zato jim D. Radovoć svetuje: če vas ženska že vpraša o neki vaši nečednosti, priznajte, kajti ona že vse ve, sicer ne bi spraševala.

Sladka ali majhna laž je edina dobrosrčna in potrebna laž, ki nikogar ne ogroža in le koristi. Če se zlažemo zato, da zaščitimo ljubljeno osebo, da ji olepšamo dan, ni noben greh. 

»Če hočeš zapeljati žensko, jo moraš prepričati, da je najpomembnejše bitje na svetu,« je dejal Casanova in požel velik uspeh pri njih. »Kdor ljubi partnerja, se mu mora včasih tudi zlagati,« zatrjuje dunajski psiholog prof. dr. Peter Stiegnitz. Kdor hoče ohraniti dobre odnose, mora partnerju govoriti, kar si ta želi slišati, ne pa tega, kar v resnici misli o njem. Laž je vsekakor dobrodošla tudi ženskam, ki se ne branijo majhnih sladkih norosti. Moški, ki znajo lepo in prepričljivo lagati, so zelo priljubljeni pri ženskah, tudi če je njihova laž še tako prozorna. »Tisti, ki ima jezik, ni moški, če z njim ne zna osvojiti ženske,« dodaja William Shakespeare. Torej, sladka ali majhna laž je edina dobrosrčna in potrebna laž, ki nikogar ne ogroža in le koristi. Če se zlažemo zato, da zaščitimo ljubljeno osebo, da ji olepšamo dan, ni noben greh.

Pasivno laganje

Tudi če partner marsikaj zamolči, pomeni, da laže. Po mnenju raziskovalcev je ta pasivna oblika laži najbolj razširjena v odnosih. Iskanje resnice v ljubezni ni najboljša pot do sreče. To spoznajo vsi, nekateri prej, drugi pozneje. V ljubezni je resnica tako grob in hladen pojem, da omejuje iluzije in sanjarjenje kot popolni obliki objemanja z dušo. Bistvo drugega človeka namreč začutimo z dušo, ne z razumom, ki utemeljuje grobo resnico. Čeprav je laž lahko dobrodejna, v zavesti ljudi ostaja kot nekaj slabega. Vseeno je treba pripomniti, da je pa le neke vrste zdravilo, ki ga je treba jemati v priporočljivih količinah. Sreča je v tem, da mora vsak zase določiti odmerek.