Mogoče zato, ker ga ne maram že od osnovnošolskih dni, za silvestrovo se skrijem pod odejo že popoldne in berem in zaspim še pred polnočjo in komaj čakam, da praznična norija in nakupovanje do onemoglosti izzvenita. Sem pač nenavadno bitje in vsi moji dragi so na to že navajeni in me ne sprašujejo več, kje bom preživela novo leto, ker že vedo odgovor.

Ni nujno, da so samski ljudje tudi osamljeni. Mnogi, s katerimi govorim, so samski po svoji odločitvi in prevzemajo odgovornost, da ne delijo mize in postelje z nobeno drugo osebo, a se ne počutijo osamljene, temveč so srečni in zadovoljni, saj svojo potrebo po socialnih stikih in pozornosti uresničujejo v kakovostni mreži prijateljev in razširjene družine. 

Seveda sem tudi sama vesela novega leta, četudi bom zagotovo še vsaj dva tedna pisala letnico narobe, pa kaj potem. Besede na radiu so me zbudile predvsem zato, ker je za veliko posameznikov ravno december mesec največje stiske, obupa, razočaranja, depresivnih in tudi zelo črnih misli. Telefoni, ki pomagajo tistim v čustveni in duševni stiski, so pregorevali. Hvaležna sem, da vsaj malo omilijo težave osamljenih ljudi, ki potrebujejo sogovornika, a ga morda nimajo. 

Veliko ljudi je osamljenih v partnerskih zvezi. Foto: Photoroyalty/Shutterstock

Še vedno osamljeni

Da, zdaj je sicer januar in taisti posamezniki niso čez noč in z novo letnico postali navdušeni, nasmejani in srečni. Ne, še vedno so osamljeni, polni težkih misli in neizpolnjenih želja. Resničnost je ostala enaka, le da ne pričakujemo razigranih družinskih članov, ki sedijo za bogato obloženo mizo, kot je tradicija v decembru. Ste kdaj pomislili, da mnogi nimajo za hrano? Morebiti nimajo nikogar, s katerim bi se podružili in prebili kakšno prijetno popoldne ali večer? Usode so različne, odločitve in odgovornosti vsakega od nas tudi zelo subjektivne in individualne, pogosto napoči čas inventure, ko uvidimo, kako smo negovali naše odnose, vlagali vanje našo energijo, čas, voljo, se družili in se kdaj potožili drug drugemu. 


Srečna sama

Mnogi se počutijo nesrečne zaradi prepričanja, da so lahko srečni le takrat, ko imajo ob sebi partnerja, a so samski. Občutijo sram, krivdo, da niso toliko dobri, da bi druga oseba z njimi delila svoje partnersko in intimno življenje. Nekateri so s svojo toksičnostjo odvrnili od sebe prijatelje ali partnerja in zdaj sami in osamljeni prevzemajo vlogo žrtve, češ da nikomur ni mar zanje, in ne zmorejo globljega vpogleda v vzrok, da so sami prispevali k temu. Pa sem ponovno pri tem, kar nenehno ponavljam. Odnosi so temelj našega bivanja. Primarni je odnos do sebe, koliko sebe cenimo, spoštujemo in poznamo lastne temne strani osebnosti ter kako to upravljamo in koliko vlagamo v odnose z drugimi. Kajti če imamo zdrav in ljubezniv odnos do sebe, bomo to seveda zrcalili na druge, s katerimi oblikujemo odnose. S tem pridobimo povratno odnosnost, ki nas osrečuje in daje dodano vrednost našemu bivanju tukaj in zdaj. Ne, ni tako zapleteno. Kar želim poudariti, je dejstvo, da dobimo, kar dajemo.

Ni nujno, da so samski ljudje tudi osamljeni. Mnogi, s katerimi govorim, so samski po svoji odločitvi in prevzemajo odgovornost, da ne delijo mize in postelje z nobeno drugo osebo, a se ne počutijo osamljene, temveč so srečni in zadovoljni, saj svojo potrebo po socialnih stikih in pozornosti uresničujejo v kakovostni mreži prijateljev in razširjene družine. Obenem najdejo smisel življenja v osredotočenosti na delovnem mestu, hobijih, športu ali na drugih področjih, kjer se počutijo srečne in zadovoljne. 

Kdor zna uživati v svoji lastni družbi, ni nikoli zares sam. Foto: simona pilolla 2/Shutterstock

Odtujenost partnerjev

Po drugi strani imamo veliko osamljenih ljudi, ki sicer živijo v partnerski zvezi, a ker je odmrla, sta partnerja odtujena, nimata nobene skupne točke več, zgolj navajenost, kredite ali vzgojo otrok, in se počutita »osamljena v odnosu«.

Kot lahko razberete, je veliko odtenkov, kdo se počuti osamljenega. Veliko potlačenih potreb in želja, ki se niso uresničile, izbruhne na plan ravno v mesecu praznovanja, decembru, še zlasti med opazovanjem na zunaj srečnih in navdušenih ljudi. Zavidajo jim evforičnost in druženje, sami pa so obtičali v temi lastnih prepričanj, neposrečenih izbir ali odločitev. Pomembno se je zavedati, da moramo v vsakem trenutku prevzeti odgovornost za lastne odločitve, ker bo vsaka od njih imela posledice. 


On je sam

Gospod ima približno petdeset let, odraslega sina, ki ne želi slišati za očeta, ločen je že dekado, izgubil je službo, ker se je preveč vdajal alkoholu, pa so ga dobili na delovnem mestu alkoholiziranega in je bilo konec kariere. Preselil se je k mami in od nje prosjači del pokojnine, da ima za cigarete in kakšno pivo. Pravi, da se počuti neskončno osamljenega in da vsak december resno razmišlja, da bi odšel za vedno. Nekako si tega ne upa storiti, ker je to naredil njegov oče in ve, da bi bilo neodgovorno in nezrelo, zato vztraja v boju z lastnimi demoni in izzivi, kako postaviti drugo polovico življenja na bolj zdrave tirnice, ki bi ga nosile k drugi osebi, s katero bi lahko naposled oblikoval varen pristan. Vsaj to je gospod dosegel, da zgolj ne tarna in obtožuje drugih za svoj osebnostni razkroj, temveč se je vzel v roke. Verjamem, da mu bo uspelo! 


Ste realni?

Da, smo v novih energijah januarja, dan se daljša, pomlad je za ovinkom, upamo na boljše razmere, zadali smo si novoletne obljube ter naredili načrte za letos. Imate svoj seznam želja? Je realen in dosegljiv? Koliko časa se boste držali zaobljub? V povprečju baje izzvenijo v prvih desetih dnevih, pa imajo potem ljudje slabo vest, ker se jih niso držali. Nekaj je naš načrt, drugo pa, ali smo dovolj zreli in odgovorni, da mu sledimo. Sama pravim, da ni narobe, če smo kdaj otročji in si priznamo, da nečesa nočemo ali ne zmoremo. Nismo vsi enaki in nehajmo se primerjati z drugimi. V sebi poiščite energijo in optimizem, da lahko tudi sami ustvarjate svoj del odnosov, da se pogumno spoprijemate z izzivi in še bolj intenzivno uporabljajte možgane, intuicijo in srce ter s tem krepite lastno zavedanje, kako neprecenljivi in vredni ste. Vsak od vas! 


* Melita Kuhar je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, dosegljiva na telefonski številki 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na info@svetovalnica.si.