Življenje naše izvrstne pevke: Pesem Brez besed je bila tarča plagiatorstva

Berta Ambrož se je v našo zgodovino zapisala kot ena vodilnih pevk slovenske popevke in ena najpomembnejših jugoslovanskih pevk zabavne glasbe.

Njena največja uspešnica je pesem Brez besed, s katero je nastopila na evrovizijskem izboru v Luksemburgu in z njo dosegla častno sedmo mesto. Šlo je tudi za prvo evrovizijsko pesem, ki je bila odpeta v slovenskem jeziku.

Zaposlena bila kot strojepiska, petje pa je imela le za hobi

Rodila se je 29. oktobra 1944 v Tržiču. Petje ji je bilo položeno v zibelko, saj je bil njen oče dober baritonist, brat Peter pa je bil dolga leta član Slovenskega okteta. Prepeval je tudi popevko in se že nekaj let pred njo pojavil na dveh festivalih Slovenske popevke. Poleg Petra je imela Berta še enega brata in dve sestri.

Ambroževa je bila sicer na videz občutljiva deklica, ki pa je v sebi skrivala marsikateri talent. Kot otrok se je ukvarjala s telovadbo in baletom, kmalu pa se je začela vse bolj navduševati nad petjem, kar jo je spodbudilo k temu, da se je vpisala na glasbeno šolo v Kranju. Kasneje je delala kot strojepiska, na petje pa je kljub številnim uspehom pri nas in v tujini ves čas gledala kot na hobi.

Petje jo je sprva poučevala Vera Majdič, ko pa se je ta upokojila, je njeno vlogo prevzela Safira Hajdarović. Ambroževa se je javnosti s pevskim nastopom prvič predstavila 25. maja 1965 v kranjskem kinu Center.

V tistem času je začela snemati tudi za Radio in televizijo Slovenije (RTV SLO), njen mentor pa je postal Jože Privšek, ki je imel velik vpliv na njeno glasbeno ustvarjanje in ji je zaupal izvedbo številnih svojih pesmi.

Nastopala na Slovenski popevki in festivalu v Opatiji

Pomembna prelomnica za njeno kariero je bila tudi letnica 1965, ko je debitirala na festivalu Slovenska popevka s pesmijo Mali vragec v očeh, ki jo je napisal Jure Robežnik.

Občinstvo ni bilo očarano zgolj nad njenim petjem, temveč jim je v oči padla tudi njena izvrstna interpretacija, saj je besedilo pesmi dobro ponazorila tudi z obrazno mimiko, pogledi in telesno govorico. Zapela je tudi Privškovo pesem Luči Ljubljane, za katero je prejela tretjo nagrado občinstva.

Ko je prvič nastopila na festivalu v Opatiji, je navdušila s pesmijo Pesem zapoj mi nocoj Borisa Kovačiča in Gregorja Strniše, ki jo je zapela tudi na finalnem večeru. Kmalu zatem je postala ena najbolj prepoznavnih jugoslovanskih pevk zabavne glasbe, kar ji je odprlo marsikatera vrata in priložnosti za nastope.

Leta 1966 se je zvrstilo kar nekaj njenih pomembnih nastopov. V Ljubljani se je predstavila s popevkama Jokala bom brez solz in Poslednja noč ljubezni, ponovno pa je nastopila tudi na opatijskem festivalu; tokrat s pesmima Odtrgala bom zelen list, ki jo je napisal Mojmir Sepe, in Kadar pride dež avtorja Jožeta Privška.

PREBERITE ŠE -> Tragično življenje princese Diane: To je tisto, kar je skušala doseči s svojimi dejanji

Na Evroviziji je s pesmijo Brez besed zasedla častno sedmo mesto

Tistega leta se je odvil tudi veliki evrovizijski festival v Luksemburgu in Ambroževa je na njem zastopala Jugoslavijo z odmevno pesmijo Brez besed. Njeno besedilo je nastalo pod peresom Elze Budau, avtor glasbe pa je bil Mojmir Sepe. To je bila hkrati tudi prva pesem, ki je bila na izboru Evrovizije odpeta v slovenskem jeziku. Berta je z njo osvojila občinstvo, nastop pa ji je prinesel sedmo mesto.

Pred nastopom na Evroviziji se je Ambroževa z drugimi kandidati, ki so želeli zastopati Jugoslavijo, pomerila na jugoslovanskem izboru v beograjskem domu sindikatov. Tam je po razglasitvi njene zmage doživela grenko izkušnjo. Tamkajšnje občinstvo je bilo namreč ogorčeno, ker ni zmagal njihov srbski favorit, zato je razglasitvi sledilo negodovanje in vpitje občinstva.

Glasbo iz pesmi Brez besed je leta 1973 na svojem evrovizijskem nastopu uporabila tudi španska glasbena skupina Mocedades v komadu Eres tu, zaradi česar so jo obtožili plagiatorstva.

Španci pa niso edini, ki jih je pesem tako prevzela, da so naredili njeno priredbo. Leta 1994 je nizozemski evrovizijski predstavnik Willeke Alberti izdal ploščo, na kateri je bila tudi angleška verzija te pesmi, sicer pa je znana tudi norveška in danska različica.

Po nastopu na Evroviziji so se Berti ponudile številne priložnosti, prihajati so začela mnoga vabila iz tujine, vendar se ona nanje ni odzvala. Še naprej je aktivno snemala za RTV SLO in nastopala na Slovenski popevki, na kateri je odpela tudi pesmi Pišeš mi; Dan, kot so dnevi; Veter nosi moj pozdrav in Tivolski pastirček. Na festivalu v Opatiji je nastopila s komadoma Kdor seje veter in Mladost, leta 1974 pa je nase opozorila s pesmijo Ša-ba-da.

Za opustitev pevske kariere se je odločila, ko je bila še zelo mlada in na vrhuncu priljubljenosti. Umrla je v starosti 58 let 1. julija 2003 v Ljubljani. Leta 2007 je pri Založbi kaset in plošč RTV SLO izšla njena zgoščenka z naslovom Brez besed.