Je sposobnost učinkovitega razmišljanja povezana z inteligenco?

Inteligentnost je potencial, kot je denimo motor pri avtomobilu samo potencial. Avto boste prestavili, če boste vešči vožnje. Verjetno poznate ljudi, ki jim na klasičnih testih namerijo visok IQ, pa niso posebno uspešni v življenju, če pustimo ob strani, kaj sploh pomeni, da si uspešen v življenju. Vendar pa bistrost – hitrost, a običajno ozkost – ni nujno povezana z modrostjo. S celovitostjo. In razmišljanja se je enako koristno učiti kot denimo teka. Saj zna vsak nekako teči, a tisti, ki so se tudi učili pravilnega teka, pridejo dlje, hitreje in manj utrujeni. Tisti, ki znajo razmišljati, znajo videti širše in z manj blokadami. Lahko pa si predstavljate žogo na travi. Vsak, ki pride do nje, nekaj z njo naredi po svoje. Eden jo brcne, drugi vrže, tretji kotali. Če se vsi naučijo nekaj osnov nogometa, pa lahko imajo zanimivo igro skupaj, ne da se prepirajo, kako bi bilo prav ravnati z žogo. Enako je z razmišljanjem v timu. Če znamo nekaj osnovnih pravil, bomo laže sestankovali, vodili projekte, skupaj nekaj naredili. 

Spodbujajte otroka, da vam pove zgodbico. Čas med vožnjo ali kuhanjem izkoristite za besedne ali miselne igrice. Iščite prednosti stvari, ki jim niso všeč. Iščite nove načine uporabe vsakdanjih predmetov. Izmislite si besedo in potem iščite, kaj bi lahko pomenila. Izmišljajte si nove igrice in razgibavajte možgane. 

Kako v praksi potekajo Krožki za razmišljanje po de Bonovih metodah?

Skupina učencev se dobi za vsaj eno uro na teden, na kateri pod vodstvom učitelja, tj. moderatorja, spozna eno orodje razmišljanja in ga nato vadi v nalogah s primeri, ki so ravno prav oddaljeni, da o njih nekaj vedo, ne pa veliko. So tudi ravno prav težki, da so zanimiv izziv, ne pa tudi nerešljiva težava. Običajno delajo najprej samostojno, nato timsko in potem vodja povzame. Tako se učijo razmišljati pa tudi poslušati, sodelovati in voditi. Učitelj jih samo usmerja, spodbuja trud, skrbi za tempo in da v pogovoru ne zaidejo iz fokusa. Delo poteka redno in na konkretnih primerih, zato jim hitro zleze pod kožo in orodja nezavedno začno uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. Poleg tega se družijo in spoznavajo, po koncu vsake ure imajo dober občutek dosežka in zabave – pa še pri rezultatih klasičnega preverjanja znanja se jim pozna.



Ali starši lahko spodbujamo otroka k zavestnemu razmišljanju?

Seveda. Najprej: bodite zgled. Ne pametujte z besedami, pokažite z dejanji. Ne iščite krivca ali razlogov, ne obupujte, kadar otrok ali kdor koli v vaši bližini naredi kar koli narobe. Iščite rešitve. Zgodilo se je, kar se je zgodilo, zdaj moramo to popraviti, rešiti, spremeniti – skupaj razmišljajte, kako. Zagotovo obstaja več kot en način. In seveda: berite, berite, berite. Ali še bolje: pripovedujte. Ali še veliko bolje: poslušajte. Spodbujajte otroka, da vam pove zgodbico. Čas med vožnjo ali kuhanjem izkoristite za besedne ali miselne igrice. Iščite prednosti stvari, ki jim niso všeč. Iščite nove načine uporabe vsakdanjih predmetov. Izmislite si besedo in potem iščite, kaj bi lahko pomenila. Izmišljajte si nove igrice in razgibavajte možgane. T. i. pravilnih odgovorov pri takšnih odprtih igricah ni. Pohvalite trud. Ko sami kaj delajo, denimo rišejo ali čistijo, jim omogočite, da delajo po svoje. Več se bodo naučili, če se bodo učili na lastnih napakah. Vi ste samo njihov vodja, in ne njihov šef. Vaša naloga je postaviti strukturo, ne ukazovati. Pomagajte jim razmišljati osredotočeno in usmerjeno. Vodite jih z vprašanji, ne z ukazi. Naj sami načrtujejo in izvajajo, denimo praznovanje rojstnih dni itd.