»Že od najzgodnejšega otroštva so jim govorili: 'Bodite srečni!', kajti danes ne delamo več otrok, da bi jim posredovali vrednote ali duhovno dediščino, ampak zato, da bi na zemlji pomnožili število srečnih.«

Pascal Bruckner: Nenehna vzhičenost. Esej o prisilni sreči.


Nisem Dickensov Ebenezer Scrooge ali zeleni Grinch dr. Seussa, a kljub temu, da so mestne luči ob prihajajočih praznikih pogled, ki poboža oko, me vsako leto ob istem času spravijo v čudno tesnobo, posledico prepada med stvarnostjo in tistim »morali bi«. Morali bi biti srečni decembra, vsi po vrsti. Božič prihaja, ho-ho-ho darila in krasili bomo drevce v toplem domu, obkroženi z nam najdražjimi ljudmi, ki se jim v ustih topijo medenjaki. 



Da je za mnoge vse našteto zgolj pobožna želja, je ena reč, nekaj povsem drugega pa sodobni imperativ, da si je za srečo najprej treba vzeti čas zase. Drži, da človek, ki mu zunanji svet kot električni impulzi potresava telo in misli, potrebuje umik pred drugimi, a je v resnici umik vase tisti, ki bi moral postati naša novoletna zaobljuba. Prižgimo si sveče, poslušajmo tisto staro ploščo, za katero že več let nimamo časa, napolnimo si kad s toplo vodo in se zaklenimo pred vsemi. Že, že, a kaj bomo naredili s tem vpogledom vase? Si bomo postavili tudi težka vprašanja, se bomo pogledali v ogledalo kot poglobljeni snovalci lastnih bližnjih odnosov, bomo zmogli odgrniti zavese, za katerimi se skrivajo vzorci, ki škodijo najprej nam samim, potem pa vsem drugim, ki jih imamo ob sebi? Namreč, pogoj za takšno prevetritev je doumetje, da je življenje vse kaj drugega kot tek za srečo. Ali kot je elegantno ubesedil Bruckner: »Na prvi stopnji moramo po dolgih letih zanikovanja prepoznati nesrečo kot eno od temeljnih sestavin človeškega obstoja, se znova naučiti živeti z njo, da bi onemogočili njene smrtno nevarne pasti in poudarili njeno najmanj škodljivo plat. Znova ji podeliti pravico do bivanja v našem življenju, znova jo uvesti v vsakdanji jezik, to pomeni osvoboditi se nezdrave očaranosti, s katero nas mami, kadar je prikrita, to pa pomeni tudi vsebovati jo in tako integrirati.« Imate radi življenje? Potem si želite še kaj drugega kot to, da ste srečni.