Vsakih pet let poteka anketa o izobraževanju odraslih, ki pokaže, koliko so odrasli v Sloveniji vključeni v katero koli obliko izobraževanja, torej formalno, neformalno ali priložnostno. Po statističnih podatkih iz leta 2016 se je tako izobraževalo 47 odstotkov ljudi, starih od 18 do 69 let. V izobraževanje je bilo vključenih nekoliko več žensk. Zanimivo je, da je pri vključevanju odraslih v izobraževanje pomembna že dosežena izobrazba. Med odraslimi z osnovnošolsko izobrazbo jih je bilo 19 odstotkov vključenih v nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje, 43 odstotkov vpisanih v katerega od programov za izobraževanje odraslih je imelo srednješolsko izobrazbo in kar 69 odstotkov terciarno izobrazbo. Delež odraslih, vključenih bodisi v formalno bodisi neformalno izobraževanje, se s starostjo zmanjšuje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu pred anketiranjem 63 odstotkov odraslih izobraževalo priložnostno, kar pomeni, da so namensko pridobivali ali izboljševali znanje s pomočjo družinskih članov, z branjem knjig, časopisov, interneta, gledanjem televizije, obiskovanjem učnih centrov ipd.

Znanje je kapital

Z razmerami na trgu dela, torej potencialno možnostjo boljše zaposljivosti in konkurenčnosti, je povezanih skoraj tri četrtine dejavnosti za izpopolnjevanje in širjenje znanja, pridobivanje veščin in zvišanje ravni izobrazbe. Študijske programe, dosegljive tudi za odrasle, objavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Na sektorju za izobraževanje odraslih izpostavijo, da se je po Ceuvizu (Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja) v šolskem letu 2018/2019 v formalnih javno veljavnih programih izobraževalo 22.832 odraslih – v programu osnovna šola za odrasle 944 udeležencev, v srednješolskih programih 17.342, v višješolskih programih 4546. »Minister za izobraževanje, znanost in šport je 17. junija 2019 izdal soglasje k obsegu prvega vpisa v izredno srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2019/2020 v Republiki Sloveniji. Z njim MIZŠ soglaša s številom prostih mest za prvi vpis v organizacijah, ki izvajajo izobraževanje odraslih za vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in srednjega splošnega izobraževanja v šolskem letu 2019/2020. Za šolsko leto 2019/20 je odobrenih 18.375 mest za prvi vpis v izredno srednješolsko izobraževanje, pri čemer se programska struktura ni spremenila. MIZŠ je število mest za šolsko leto 2019/20 ohranilo v višini iz lanskega soglasja. MIZŠ je v letu 2019/2020 za vpis v višje strokovno izobraževanje razpisalo 7585 mest, od tega 3546 v izredni študij.«

Kateri so dejavniki, ki so ključni, da se odrasli odločajo pridobiti novo znanje in veščine? Na sektorju za izobraževanje odraslih MIZŠ odgovarjajo: »Globalizacija in hitre spremembe na okoljskem, družbenem in gospodarskem področju od posameznika in družbe zahtevajo hitro odzivnost in prilagodljivost. Poleg izobraževanja za potrebe trga dela se odrasli izobražujejo tudi za lastne potrebe, denimo izpopolnjevanje tujih jezikov, izboljšanje pismenosti in pridobivanje novega informacijsko-komunikacijskega znanja. V sodobni družbi stopata v ospredje vseživljenjsko izobraževanje in učenje, ki je bistvenega pomena za gospodarski in družbeni napredek ter osebno rast in participacijo slehernega posameznika.«

Kam po informacije in podporo?

Pregled ponudbe izobraževalnih programov, tečajev in usposabljanj, v katera so odrasli vključujejo tudi zaradi osebnega interesa, ter njihovih izvajalcev je dostopen na spletni strani Kam po znanje Andragoškega centra Slovenije.

Za iskalce zaposlitve, ki iščejo priložnosti za delo ali spreminjajo karierno pot, ima številne programe pridobivanja znanja in usposabljanja Zavod RS zaposlovanje (ZRSZ). »Poleg eSvetovanja ponuja zavod tudi izčrpen pripomoček za odkrivanje interesov Kam in kako, s katerim lahko posameznik raziskuje svoje interese, oceni veščine ter preveri značilnosti in zahteve poklicev in izobraževalne poti. Med zahtevami poklicev najde potrebno znanje, veščine in kompetence za opravljanje želenega poklica,« med drugim povzame Tanja Podobnik Zec iz ZRSZ. »Nekaterih poklicev ni mogoče opravljati brez zahtevane izobrazbe. Nacionalne poklicne kvalifikacije so morda v odrasli dobi še najbolj primerne, saj lahko posameznik že pridobljenemu znanju doda novo in uporabi delovne izkušnje. Če seveda med ponujenimi poklici najde sebi primeren poklicni cilj. Poklicni standardi in katalogi za poklice, ki jih je mogoče pridobiti z opravljanjem nacionalne poklicne kvalifikacije, so na spletnih straneh centra za poklicno izobraževanje.«

Deficitarni poklici

Tako je, da poklici izumirajo in nastajajo novi. Kakšna so predvidevanja o zaposljivosti in potrebni ravni kompetenc v prihodnosti? ZRSZ izvaja dve raziskavi, namenjeni kratkoročnemu napovedovanju potreb na trgu dela. »Napovednik zaposlovanja sodi med kvantitativne raziskave in je namenjen napovedovanju trendov zaposlovanja, najbolj iskanih poklicev, opredeljevanju poklicev, pri katerih imajo delodajalci največ težav z iskanjem kadra, in najpogostejših pomanjkljivosti kandidatov. Delodajalci so spomladi napovedali, da bodo v prihodnje pol leta najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje, varilce, prodajalce, elektroinštalaterje, kuharje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, druge delavce za preprosta dela in orodjarje,« povzame Tanja Podobnik Zec.

»Poklicni barometer je povsem nova, kvalitativna raziskava, ki na ravni države za leto vnaprej napoveduje razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih na ravni SKP-08, in sicer na štiri mesta natančno. Poklice razvršča bodisi med primanjkljaje, ravnovesja bodisi presežke in v primeru primanjkljaja opredeli ključni razlog napovedanega oziroma predvidenega stanja. Več o raziskavi Poklicni barometer najdete na spletni strani