Navdihujoče življenje legendarne Majde Sepe: Bila je ljubezen na prvi pogled
Velja za eno najpomembnejših predstavnic zlatih časov slovenske popevke, ki je navduševala z izjemnim glasom in odlično interpretacijo pesmi. Med najbolj znane pesmi, ki jih je prepevala, štejemo naslednje: Med iskrenimi ljudmi, Ribič, ribič me je ujel, Pesem o pomladi in prijateljstvu ter Šuštarski most. Tisti, ki so jo poznali, so o Majdi Sepe povedali, da je bila dobra po srcu, prava prijateljica in prava dama, ki se je odlično znašla tako v zabavni glasbi kot tudi na področju šansonov.
Veliko ji je pomenila slovenska beseda. Prizadevala si je za jasno izgovorjavo. Pela je številne pesmi, ki jih je uglasbil njen mož Mojmir Sepe. Kljub temu da naj bi dajala vtis nekakšne skrivnostnosti in nedostopnosti, je bila v resnici odprta do ljudi. Bila je poštena in pametna, veliko pa je dala na kakovostno glasbo. Celo življenje je preživela v Ljubljani, na katero je bila zelo navezana.
PREBERITE ŠE --> To nam je malo pred smrtji zaupal legendarni Mojmir Sepe
Odraščala v glasbeni družini
Majda Sepe se je rodila 2. julija 1937 v Ljubljani, njen dekliški priimek pa je bil Bernard. Njena mama je bila po poklicu uradnica. V slovensko prestolnico se je preselila iz Primorske, ki jo je zapustila zaradi nasilja, ki so ga izvajali fašisti. Oče je opravljal delo voznika rešilca, prihajal pa je iz Škofje Loke. Majda je imela štiri leta starejšega brata Marjana. Vsi skupaj so živeli na Ljubljanskem gradu in kot družina so bili glasbeno zelo navdahnjeni. Velikokrat so namreč skupaj prepevali. Brat jih je spremljal z bobni, ki jih je izdelal sam.
Majda se je v otroških letih učila baleta in izraznega plesa, obiskovala pa je tudi nižjo in srednjo glasbeno šolo. Nekaj časa si je želela, da bi se učila igrati trobento, vendar so jo zavrnili v smislu: »Kakšen vrat pa boš potem imela, če boš igrala trobento«. Obiskovala je Gimnazijo Jožeta Plečnika in že kot dijakinja začela uriti svoj glas. Na ure petja je hodila k Franciju Schiffrerju, ki je bil tedaj znan operni pevec in hkrati oče njenega bodočega moža. V srednješolskih letih se je posvečala tudi manekenski karieri in bila pri tem uspešna tudi zunaj naših meja.
Bodočega moža spoznala na modni brvi
Čeprav se je po modnih brveh sprehajala le nekaj let svojega življenja, je to obrodilo sadove na področju njenega zasebnega življenja. Na eni od modnih revij, ki se jih je udeležila, je namreč spoznala skladatelja Mojmirja Sepeta, ki je na dogodku igral v spremljevalnem orkestru. Kasneje je o iskrici, ki je tedaj preskočila med njima, Sepetova dejala: »Ko je ves romantičen sedel za klavirjem, je bil zelo podoben Kirku Douglasu, ki sem ga gledala v filmu Fant s trobento, in takoj sem se zatreskala vanj.«
Majda In Mojmir sta se poročila ob koncu leta 1956. Na poročno potovanje sta se odpravila v Zagreb, že čez eno leto pa se jima je rodila hči Polona. Mojmir Sepe je o njunem partnerstvu po njeni smrti povedal: »Drug drugega sva odlično dopolnjevala osebno in pri delu, kjer sva delovala vsak zase, ko pa so se najine poslovne poti prekrižale, sva bila dober par. Bila sva iskrena. Lahko bi rekel, da sva si bila zelo podobna.« Dodal je, da sta bila drug drugemu tudi najboljša kritika. Družina se je leta 1962 preselila na svoje, saj so pred tem živeli pri Mojmirjevi mami. Njihovo novo stanovanje se je nahajalo v večstanovanjski hiši, v kateri je živela tudi Marjana Deržaj s svojo družino.
Pridružitev ljubljanskemu jazz ansamblu kot odskočna deska v njeni karieri
Po zaključeni gimnaziji je vpisala študij germanistike. Kasneje se je odločila, da opusti manekensko kariero in se v celoti posveti petju zabavne glasbe in šansonov. Ko je bila stara 19 let, je ljubljanski jazz ansambel na avdiciji iskal pevko in Majda je bila tista, ki je dobila priložnost, da se jim je pridružila. Kmalu zatem je celotna zasedba odpotovala v Francijo, kjer so en mesec nastopali v ameriškem oficirskem klubu v bližini Pariza. Gostje, ki so zahajali vanj, so imeli visoke zahteve glede kakovosti glasbe in ansambel je izpolnil njihova pričakovanja. To, da je Sepetova pela v tej zasedbi, je bila pomembna odskočna deska v njeni pevski karieri. Kot je sama dejala, so se ji vrata do novih priložnosti po prihodu nazaj v Slovenijo odpirala sama od sebe.
Sepetova je kasneje pogosto nastopila na radiu, televiziji in na raznih festivalih. Leta 1960 je nastopila na Jazz festivalu na Bledu in od takrat dalje je postala ena najbolj prepoznavnih pevk obdobja slovenske popevke. Leto kasneje je bila izdana njena prva plošča. Nobena pesem na njej sicer ni izvirno slovenska, temveč so bile vse prevedene. Kasneje je prepevala številne pesmi, katerih melodijo je napisal njen mož. Leta 1963 je Sepetova nastopila na festivalu zabavne glasbe v Zagrebu. Tudi v prihodnje je dobila še veliko priložnosti za nastope v tujini, kar ji je zelo ustrezalo, saj je rada potovala. Tako je svoje pevske sposobnosti pokazala na festivalih v Beogradu, Opatiji, Splitu, Novem sadu in Skopju.
S pesmijo Med iskrenimi ljudmi zmagala na Slovenski popevki
Bila je tudi redna gostja Slovenske popevke, ki se je je udeleževala več kot 10 let zapored. Dvakrat je na njej tudi zmagala; prvič leta 1972 s skladbo Med iskrenimi ljudmi (besedilo pesmi ji je bilo eno najljubših izmed tistih, ki jih je prepevala), drugič pa leta 1974 s pesmijo Uspavanka za vagabunde. Nekaj časa je prepevala tudi v ansamblu Mojmirja Sepeta. Preizkusila se je tudi kot igralka in odigrala dve manjši vlogi v slovenskih filmih Sedmina (1969) režiserja Matjaža Klopčiča in Begunec (1973) režiserja Janeta Kavčiča, vendar pa, kot je povedal njen mož, je bilo to zanjo bolj postranskega pomena, saj je igralska kariera ni preveč navduševala.
Rada je prepevala pesmi, ki so jih napisali znani slovenski pesniki, kot so Gregor Strniša, Fran Milčinski Ježek in Janez Menart. Leta 1983 je nastopila na mednarodnem zabavnoglasbenem festivalu mediteranskih držav v Aleksandriji s pesmijo Toplo, hladno morje in osvojila prvo nagrado. Istega leta se je njej in Mojmirju Sepetu rodila vnukinja Lana.
PREBERITE ŠE --> Slovo Polone Sepe, hčerke velikih umetnikov
»Imela sem srečo, da sem eno dobro življenje živela«
Majda Sepe je umrla 11. aprila 2006 v Ljubljani. O svojem življenju je nekaj let pred tem povedala: »Imela sem srečo, da sem eno dobro življenje živela. Prav gotovo je to zasluga tudi nekaj iskrenih ljudi. Da bi bili pa vsi, ki sem jih srečala, iskreni, pa še zdaleč ne.« Njen mož je o njej povedal: »Bila je skrbna mati in žena. Spretno je pletla in risala. Rada je brala, krasno je kuhala, vnuka pa sta jo imela zelo rada. Četudi je bila na gostovanjih, je poskrbela, da je doma družinsko življenje potekalo nemoteno. Bila je tolerantna. Vse težave je znala prebroditi. Ko je zbolela, sem ji naklonil vso svojo pozornost in to ji je veliko pomenilo.«
