Ko se nesramno premožni odločijo reševati svet, mnogi zavijejo z očmi. Podobno tudi žal že pokojni švedski zdravnik, znanstvenik in poznavalec svetovnega zdravstva Hans Rosling (v slovenskem prevodu imamo njegovo vrhunsko delo Faktografija). Njegov prvi odziv na prizadevanje fundacije, kot je ta, ki jo vodita Melinda in Bill Gates, ni bil ravno najbolj pozitiven. Avtorica v uvodu knjige Trenutek dviga zapiše, da je bil Hans zelo jasen – ameriški milijarderji bodo z razdajanjem denarja vse pokvarili! »Gotovo je nekaj na tem,« nadaljuje Melinda. »Vsaj tri možnosti vidim, kako lahko bogat, neizkušen donator vse pokvari. Prvič, ko pomaga z večjimi finančnimi sredstvi, se lahko zgodi, da ljudje, ki tam že delujejo po določenih programih pomoči, opustijo svoje pristope in se lotijo zamisli novega sponzorja, saj je v tem denar. Če pride do tega, se lahko zgodi, da zaradi novih sredstev dobre zamisli ne zaživijo, kaj šele da bi se pojavile boljše. Drugič, pri filantropiji je v nasprotju s komercialnim poslovanjem pogosto težko ugotoviti, kaj deluje. Iz različnih razlogov lahko tako člani skupin, ki pomagajo, kot ljudje, ki pomoč prejemajo, trdijo, da vse lepo teče, čeprav to ne drži. Če se delo ne izvaja tako, da je mogoče objektivno ovrednotiti rezultate, se povsem lahko zgodi, da financiramo programe, ki ne delujejo. Tretja nevarnost je v tem, da bogati ljudje lahko sklepajo, da njihov uspeh na enem področju pomeni, da so strokovnjaki tudi za vse drugo. Potem delajo le po občutku, namesto da bi se pogovarjali z ljudmi, ki se s tem ukvarjajo že vse življenje.«
Delo zunaj pisarne
Hans je spremenil mnenje o njenem delu. Odgovor na vprašanje, zakaj, je knjiga sama. Da, zakonca Gates imata pod palcem količino denarja, ki si ga niti predstavljati ne moremo, a ima vsaj Melinda pred drugimi filantropsko navdihnjenimi posamezniki veliko prednost, ki ji jo je priznal tudi sam Rosling: »Pozneje mi je povedal, da je mnenje o meni spremenil, ker nisem govorila o tem, kako sedim v Seattlu ter prebiram podatke in razvijam teorije, temveč sem podajala informacije, ki sem jih dobila od babic, medicinskih sester in mater, ki sem jih spoznala med potovanji v Afriko in južno Azijo. Pripovedovala sem o kmeticah, ki so se s polja podale peš do več kilometrov oddaljene zdravstvene klinike, v vročini dolgo čakale v vrsti, potem pa izvedele, da je kontracepcijskih sredstev zmanjkalo. Govorila sem o babicah, ki so mi povedale, da imajo nizko plačo in slabe možnosti usposabljanja ter nimajo reševalnih vozil. Na te obiske sem namerno hodila brez vnaprejšnjih prepričanj; skušala sem biti odprtega duha, z željo, da se kaj naučim.«
Med popotovanji je Melinda Gates izvedela za stotine milijonov žensk, ki si želijo odločati, ali naj imajo otroke in kdaj naj jih imajo, vendar tega ne morejo. Ne morejo do kontracepcije. Veliko je tudi drugih pravic in pristojnosti, ki jih odrekajo ženskam in deklicam: pravica, da se odločajo, ali naj se poročijo in koga naj vzamejo. Pravica do šolanja. Lastnega zaslužka. Dela zunaj doma. Hoje zunaj doma.
Ko svet pozabi nate
Delo Trenutek dviga govori o tem, kako lahko opolnomočenje žensk spremeni družbo v celoti, o tem, da se vpliv vedno začne s povezovanjem, vzpostavljanjem skupnosti, pri tem pa ni pomembno, kako skromen je prostor za zbiranje. Ko se je Hans poslavljal od življenja, je Melinda že postala njegova prijateljica. »Če živiš blizu križišča ali blizu reke, ti ne bo slabo. Če pa živiš na obrobju,« – pri tem je označil štiri vogale lista – »svet pozabi nate.« »Melinda,« ji je dejal, »ne smeš dopustiti, da svet pozabi nanje.« Njegove besede je jemala resno, še preden jih je izgovoril. Knjiga je polna pričevanj o njenih osebnih poteh na najbolj skrajne konce sveta, tja, kjer ni ne križišč ne cest, vseskozi z jasnim vodilom – če omogočimo ženskam, da se dvignejo, dvignemo celotno človeštvo.
Pristranskost in predsodki
Med popotovanji je izvedela za stotine milijonov žensk, ki si želijo odločati, ali naj imajo otroke in kdaj naj jih imajo, vendar tega ne morejo. Ne morejo do kontracepcije. Veliko je tudi drugih pravic in pristojnosti, ki jih odrekajo ženskam in deklicam: pravica, da se odločajo, ali naj se poročijo in koga naj vzamejo. Pravica do šolanja. Lastnega zaslužka. Dela zunaj doma. Hoje zunaj doma. Porabljanja lastnega denarja. Ustanavljanja podjetja. Najemanja posojila. Posedovanja lastnine. Ločitve. Obiska zdravnika. Kandidature za politične funkcije. Vožnje s kolesom. Vožnje avtomobila. Šolanja na univerzi. Študija računalništva. Vabljenja investitorjev. »Vseh teh pravic ženske v nekaterih delih sveta nimajo,« zapiše Melinda. »Včasih jim pravice odrekajo zakoni, a tudi kadar so uzakonjene, jim jih pogosto odrekajo družbene pristranskosti in predsodki proti ženskam.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: