Kako se vključiti v otrokovo preživljanje časa na spletu

Dejstvo je, da mladostnika ne moremo zavarovati pred poznavanjem in uporabo socialnih omrežij. »Živimo v družbi, kjer so, če želimo socialno nekam pripadati, družbena omrežja nekaj, kar mladostniki potrebujejo. Tam se pač dogaja njihovo socialno življenje, ko niso v šoli ali na aktivnostih. Zato jim je to zelo težko vzeti, saj to pomeni, da nekje niso prisotni,« pravi psihologinja Meta Jerala Kegljevič iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ZD Ljubljana.

O tem, da socialna omrežja lahko služijo k povezovanju med vrstniki, piše tudi portal Psychology Today in dodaja, da se moramo zavedati tveganja, ki ga ta prinesejo. Dokazano je, da del možganov, ki nadzoruje impulze, ni razvit do 25 leta, zato se je mladostnikom težko samoomejiti pri času, ki ga bodo preživeli pred ekranom.

Lansko leto objavljena ameriška raziskava je pokazala, da je pri otrocih in mladostnikih, ki so dnevno več kot tri ure izpostavljeni družabnim omrežjem, bistvo večje tveganje za razvoj anksioznosti, depresije in samomorilnosti.

Kaj vse vpliva na duševno zdravje

• Nevrološki in razvojni dejavniki

Med desetim in dvanajstim letom se otroci bistveno bolj povezujejo z vrstniki, kot so to počeli prej. V tem obdobju jih tudi veliko dobi svoje prve elektronske naprave, a za še nepopolno razvite možgane, ki ne zmorejo nadzorovati impulzov, to pomeni, da težko samoregulirajo čas preživet pred ekrani in v živo z vrstniki.

• Potrditve vrstnikov

V obdobju najstništva je potrditev, ki jo dobimo od vrstnikov bistveno bolj pomembna kot potrditev staršev. Prav tako najstnik dobi občutek pripadnosti z velikim številom všečkov in komentarjev na njegove objave. Odzivi na družabnih omrežjih imajo lahko velik vpliv na otrokovo duševno zdravje

• Samopodoba

Primerjanje z vrstniki in interakcije na družbenih omrežjih sooblikujejo podobo o sebi. Spremljanje številnih profilov, ljudi in spletne vsebine je priložnost, da se mladostniki nenehno primerjajo med seboj, kar pa ima lahko negativne posledice na samozavest in samopodobo.

O tem piše tudi klinična psihologinja Anita Federici, ki poudarja močno povezavo med pretirano uporabo socialnih omrežij in poglobljenim nezadovoljstvom z lastnim telesom. Kot pravi, otroci in mladi ne zmorejo ločiti med toksičnimi dietami in zdravim življenjskim slogom.

• Neprimerna in sovražna vsebina

Več časa kot je otrok na družbenih omrežjih, več je možnosti, da bo izpostavljen diskriminatorni, rasistični, homofobni in seksualni vsebini. Prav tako je bolj verjetno, da bo deležen spletnega nadlegovanja. Kar pa seveda spet lahko vodi v anksioznost in depresijo.

Kot vsako novo stvar v otrokovem življenju, tudi družabna omrežja predstavimo na ustrezen način in ga tako opremimo z znanjem za uporabo. Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE -> Psihologinja odgovarja: So res družbena omrežja glavni krivec za težave s samopodobo pri najstnikih?

Otroka opremimo z znanjem in smo pri tem odkriti

Kaj lahko starši naredijo, da bi otrok družabna omrežja uporabljal varno?

Psihologinja Meta Jerala Kegljevič svetuje, da otroka na omrežja ustrezno pripravijo. »Najprej je pomembno, kdaj začnejo otroka spoznavati z elektronskimi napravami in družbenimi omrežji. To naj se ne bi zgodilo do 10. leta, kasneje pa otroka postopno vpeljujemo in z njim spoznavamo uporabo. Pri vsem pa imamo v mislih meje – časovne in tudi, katere aplikacije sploh lahko uporablja,« svetuje.

»Ves čas pa morajo starši tudi nadzirati, kaj se dogaja na teh omrežjih, kar zahteva veliko pogovora, otroka vprašajmo, kaj je danes gledal, o čem je tekel pogovor in tudi na kakšen način so se pogovarjali. Otrok s tem pri sebi preverja, kaj je videl in kako je stvar sploh razumel. Otroka moramo opremiti z načinom razmišljanja o različnih informacijah, ki jih dobi. Zato, da bi bil do nekje 15. leta čim bolj samostojen in hkrati tudi varen na spletu.«

Štiri načine, kako naj starši usmerjajo otroka pri uporabi družbenih omrežij, navaja tudi ameriška klinična psihologinja za otroke in mladostnike Marina Heifetz:

• Spremljajte in razpravljajte o uporabi družbenih omrežij, na otrokova vprašanja odgovarjajte iskreno.
• Spodbujajte letom primerne pogovore o spletnih vsebinah.
• Oblikujte zdravo spletno okolje, ki ga bo uporabljal; pomagajte mu prepoznati uporabne stvari na spletu in tiste, za katere ni pomena, da jih uporablja.
• Bodite pozorni na problematično uporabo.

Kljub temu, da se najstniki najbolj zgledujejo po vrstnikih, pa morajo starši vseeno ostati zgled. Obširna ameriška študija, v kateri je sodelovalo več kot 10.000 mladostnikov, izvajali pa so jo tri leta, je pokazala močno povezavo v navadah uporabe ekranov med starši in otroki.

Prav tako je ta raziskava pokazala, da nagrajevanje ali kaznovanje z odrejanjem časa na elektronskih napravah, vodi v prekomerno uporabo. S tem namreč povezujemo ekrane z dobrim in slabim in ne zgolj kot enim od dejavnikov v našem vsakdanu.