Dr. Katja Košir: Odrasli se ne zavedamo, kako nevaren prostor je splet
Ob številnih novicah o medvrstniškem nasilju med otroki in mladostniki je bila gostja podkasta Na robu dr. Katja Košir z oddelka za psihologijo filozofske fakultete v Mariboru, ki je spregovorila o tem, ali je nasilja res več ali smo nanj le bistveno bolj pozorni.
»Zaradi hitrejšega širjenja informacij hitro dobimo vtis, da je nasilja več in tudi, zdi se mi, da smo tezo, da je medvrstniško nasilje v porastu, že sprejeli kot dejstvo, ampak podatki tega ne potrjujejo,« pravi.
»Medvrstniško nasilje je pojav, ki je tesno vezan na neko medvrstniško dinamiko in se nekje do 90. let niti ni preučeval,« pojasnjuje dr. Košir.
»Danes smo bolj senzibilni, bolj zaznavamo ta pojav, imamo pa seveda nove izzive s tem, da se velik del otrok in mladostnikov seli v spletno okolje. Spletno nasilje je vsekakor nekaj, kar ima svoje specifike. Po eni strani je manj premišljeno, po drugi strani ima lahko hujše posledice. Gre za okolje, kjer so mladostniki, včasih tudi otroci, popolnoma brez nadzora, odraslih tam ni.
Velikokrat lahko v spletnem okolju zadeve zelo eskalirajo. Zgodi se kaj, kar bi morda v situacijah v živo lahko zaznali, prepoznali ali pa bi jih mladostniki pravočasno ustavili, v spletnem okolju pa ni tega, da ti vidiš, kaj se dogaja. Včasih se začne nedolžno, nehote, potem pa njihova komunikacija zelo eskalira in vodi v situacije, kjer se na koncu vsi počutijo žrtve,« opozarja sogovornica.
Vrata v odnosu z mladostnikom naj bodo vsaj malo priprta
Spletno nasilje ne prinaša nobenih izkušenj, iz katerih bi se lahko karkoli naučili, temu pritrjuje tudi dr. Katja Košir.
»Kar vemo o spletnem nasilju, je to, da sta v spletnem okolju izvajanje in doživljanje nasilja mnogo bolj prepletena pojava, kot to velja v nekih situacijah v živo. Zapletemo se v neko grobo ali agresivno komunikacijo, iz katere vsak izstopi z občutkom žrtve. In iz takih zgodb je težko narediti učno izkušnjo, torej, kaj smo se iz tega naučili, ker so samo ena velika rana.
Deep fake pojavi zelo zaznamujejo medvrstniške interakcije, tu gre za neko poustvarjanje slik, ustvarjanje lažnih slik, oblikovanje skupin, kjer se grdo pogovarjajo o nekom, oblikovanje skupin, v katere nekateri nimajo vstopa, deljenje žaljivih posnetkov, žaljivo komentiranje pod objavami … Splet je, ob mnogih prednostih, ki jih ima, za mladostnike res nevaren prostor. Jaz mislim, da se odrasli tega premalo zavedamo.«
Sogovornica se je dotaknila preventive, ki je najboljši način, da se trenutni družbeni situaciji oziroma problematiki ne prepustimo.
»Predpogoj je, da smo vredni zaupanja. Torej odrasli, starši, učitelji, si ves čas prizadevajmo graditi most v odnosu do mladostnikov, za katerega vemo, da je težko delo, saj je naravna težnja mladostnikov, da nam vse bolj zapirajo vrata. Zato si prizadevajmo, da vrata v njihove vrstniške zgodbe ostajajo vsaj toliko priprta, da si zagotovimo, da nam bodo povedali, ko se bodo dogajale stvari, ki pa res niso več ok. To je težaško delo, ampak samo s tem, da se izkažemo kot kredibilni in vredni zaupanja v živo, nam bodo kaj povedali. S tem, kar mi počnemo v odnosih z otroki in mladostniki, vsakodnevno v šoli, vsak dan doma, da izražamo pristno zanimanje, radovednost, da ne pametujemo, da ne moraliziramo.«
Mnenje o pomembnosti odnosov si vsi delimo, a dojemanja o tem, kako jih gradimo, so lahko različna. S kakšnim vedenjem bomo v dobri veri žal naredili več škode, pojasnjuje Katja Košir v podkastu, ki mu lahko prisluhnete TUKAJ, na Delo.si
