Dan Podjed: Imamo dve možnosti za prihodnost šol. Prva temelji na nadzoru, druga na zaupanju.
Če ste v precepu ali notranjem boju, ko pride do uporabe tehnologij, niste edini. Na eni strani so nam lahko v izredno pomoč, druga, manj prijetna stran pa je naša dovzetnost do odvisnosti. V takšnih konfliktih je tudi antropolog Dan Podjed, ki je v pogovoru za Nedelo povedal, da je z družabnimi omrežji obseden, da si mora nastaviti samoomejitve, hkrati pa je znan kot velik kritik, ki jasno vidi in razloži, v katero smer gremo kot družba, ki je pod nadzorom le nekaj posameznikov iz Silicijeve doline.
In prav nadzor je tisti, ki nas pripelje do točke, kjer se izgubi zaupanje, pravi antropolog. »Mislim, da je zaupanje ena ključnih besed, ki ta hip izginjajo. Tudi v šolah. Imamo dve možnosti za prihodnost šol. Prva temelji na nadzoru, druga pa na zaupanju. Si želite otroka poslati v šolo, v kateri ga stalno preverjajo, ali je pripravil svoj izdelek s pomočjo googla, chatgpt-ja in drugih pripomočkov, ali je prepisoval med testi, in v kateri ga vsak dan pregledajo, ali je s sabo prinesel orožje?
Ali pa bi ga raje poslali v šolo, v kateri učenci pomagajo drug drugemu in v kateri jim učitelj zaupa, da so pošteni in da se trudijo po svojih najboljših močeh? Zdi se, da je odločitev lahka, a v resnici se pomikamo v nasprotno smer, v smer nadzora, kajti več nadzora domnevno pomeni več varnosti in hkrati več reda. Vendar mislim, da je šola institucija, ki ni namenjena samo vzpostavljanju reda, avtoritete in nadzora, ampak je predvsem institucija, ki da mladim krila – ali pa jih poreže. Včasih so učitelji ključne osebe v našem življenju,« pravi Podjed.
Razmerja temeljijo na zaupanju
Drugačne vrste nadzor, tokrat s strani staršev, pa omogoča med starši šoloobveznih otrok vseprisotni e-asistent. Tudi glede tega ima doktor antropologije jasno mnenje. »Plačljive različice e-asistenta, pri kateri izveš oceno, še preden jo izve učenec, zelo dolgo nisem uporabljal, ta teden pa sem se zanalašč naročil nanjo. Iz povsem raziskovalnega vidika me je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če bom en teden na ta način nadziral otroka. Danes sem bil denimo zelo prijetno presenečen, da je dobil pohvalo pri glasbenem pouku. Takoj sem začel razmišljati: Kaj če bi se naročil še dolgoročno? Koliko to stane? A ne le, da stane veliko denarja. Stalo bi me tudi mojega zaupanja v svojega otroka. In navsezadnje njegovega zaupanja vame. To pa je visoka cena.«
Ko je Podjed pripravljal knjigo Videni, je izvajal več raziskav o sledenju in si iz tega razloga na pametni telefon namestil več sledilnih aplikacij, family tracker. Naložil jih je tudi svoji soprogi in hitro sta prišla do ključne ugotovitve. »Včasih je bilo dovolj, da sem pogledal na telefon in že sem vedel, kje hodi. Veljalo je tudi obratno. V tujini sem se zaradi dragega prenosa podatkov nekajkrat izklopil, pa me je že spraševala: Kje si? Zakaj se skrivaš? Razmerja temeljijo na medsebojnem zaupanju, več nadzora in več vidnosti pa lahko pomeni manj zaupanja.«
Dan Podjed je spregovoril tudi o tem, kako se sam omejuje pri družabnih omrežjih, voajerizmu, kako bo na antropologijo vplivala umetna inteligenca in zakaj meni, da ima elita velik problem. Intervju si lahko v celoti preberete TUKAJ - na Delo.si.
