Stari so komaj od enajst od šestnajst let: nadobudni športniki in veseli najstniki, njihovo življenje pa je med sproščenim izletom zaznamovala huda nesreča. Ki bi se sicer lahko končala tragično, a dejstvo, da so preživeli, jim še ne prinaša rešitve.

Fantje so se 23. junija odpravili raziskovat jamo tam Luang na severu Tajske, po njihovem vstopu pa je edini vhod poplavilo zaradi deževja. Tajske oblasti so še isti dan začele iskalno akcijo, pri kateri so se jim pozneje pridružili strokovnjaki iz Velike Britanije, ZDA, Kitajske in Avstralije. Pomagali so z reševalnimi psi, brezpilotnimi letalniki in vrtanjem v površje, da bi izpraznili vodo, a ta rešitev se za zdaj ni obrestovala. Včeraj zvečer jim je po devetih dneh iskanja uspelo najti vseh 12 dečkov tajskega mladinskega nogometnega moštva in njihovega trenerja. Dečke sta britanska potapljača, pripadnika posebne vojaške enote, našla na skalni polici, približno 400 metrov naprej od sobane, kjer so predvidevali, da so poiskali zavetišče. 



Toda pot na varno jim vztrajno zapira voda, ki redno poplavlja jamo v monsunskem obdobju, od julija do oktobra, in jih je ujela v smrtno past. Če želijo na prosto, bi se morali naučiti potapljati, kar bi bilo za otroke, ki so povrhu vsi neplavalci, skrajno tvegano in nevarno, sploh ker na plan vodijo nevarni in zamotani hodniki v blatni vodi z zelo slabo ali celo nično vidljivostjo. Črpanje vode se je do zdaj izkazalo za neuspešno, voda pa naj bi sama odtekla predvidoma v štirih mesecih.



Zavetje so našli na polici dva metra nad gladino vode, pet kilometrov globoko v jamah. Njihovi svojci so olajšani, ker so jih našli žive, a strahovi in trepetanje, kako otroke spraviti na varno, jim še dolgo ne bodo pustili spati. Reševalci so jim dostavili hrano in nujne potrebščine, želijo pa jim omogočiti tudi zdravniško oskrbo, k sreči naj bi v jami skupili le nekaj odrgnin, po večini pa so izčrpani. Ni še znano, kako je skupini uspelo preživeti, najverjetneje pa so pili vodo, ki polzi po skalah, ali pa kar onesnaženo poplavno vodo, kar bi pomenilo verjetnost okužbe.



»Če smo prišli tako daleč, zdaj ne bomo obupali,« so odločni reševalci, ki si želijo otroke in trenerja rešiti še pred začetkom izrazito močnega deževja, ki bo zelo verjetno še dvignilo gladino vode v jami. Uspelo jim je vzpostaviti tudi telefonsko povezavo z najstniki v jami, tako da se bodo lahko prvič po desetih dneh pogovarjali tudi s starši.



Toda dokončna rešitev je še daleč, reševanje pa nadvse zapleteno in zahtevno. Vsi otroci so, kot rečeno, neplavalci, kar proces učenja potapljanja le še otežuje. Za reševanje vsakega bi zaradi ozkih rovov potrebovali od pet do sedem dni, torej je jasno, da si bodo vsi svojci oddahnili šele čez nekaj dolgih tednov – če bo šlo vse po sreči in po načrtih.

Solidarnost so danes pokazali tudi okoliški prebivalci: več kot sto kmetov z območja je sporočilo, da so pripravljeni dovoliti, da bi vodo iz jame izčrpali na njihova polja in jim s tem uničili pridelek, če bi to omogočilo rešitev dečkov. Gre za območje okoli 2,2 kvadratna kilometra, kjer so večinoma riževa polja.