V oskrbovanih stanovanjih bivajo v lastnem gospodinjstvu z vsem udobjem, ki so ga vajeni od doma, pri čemer imajo možnost koriščenja storitev oskrbe in pomoči ter klica v sili v primeru smrtne ogroženosti ali padca.

Oskrbovana stanovanja, včasih smo jim rekli varovana, so ena od oblik oziroma možnosti za bivanje starejših občanov, ki iz tega ali onega razloga ne morejo ali nočejo več živeti doma, so pa še toliko samostojni, da lahko živijo sami, kar pomeni, da jim ni treba v dom za starejše. V primerjavi z domovi za starejše imajo oskrbovana stanovanja kar več prednosti, na primer da so stanovalci samostojni in sejim ni treba prilagajati domskemu redu, sostanovalcu v sobi in podobno. Oskrbovano stanovanje poleg tega ponuja precej več možnosti, da si stanovalec ustvari pogoje, da se bo počutil kot doma, saj lahko stanovanje ureja po svoje.

Oskrbovana stanovanja so lahko lastniška ali najemna, predpisi pa natančno določajo pogoje in standarde, po katerih morajo biti grajena in opremljena. 

V oskrbovanih stanovanjih imajo stanovalci možnost koriščenja storitev institucionalnega varstva, tako kot v domovih za starejše, če se sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno z večjo ali manjšo pomočjo strokovnega osebja.

Upravičencem v oskrbovanih stanovanjih mora biti zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne nujne pomoči prek klicnih centrov za pomoč na daljavo. Obseg in vrsta oskrbe se prilagodita potrebam in željam upravičenca, stanovalci pa imajo praviloma možnost, da izbirajo posamezne storitve ali pa pakete storitev.

Osnovna oskrba zavzema pomoč pri bivanju, na primer čiščenje, pospravljanje postelje, odnašanje smeti, organizirano prehrano in pomoč pri pranju perila. Socialna oskrba pa zajema pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pri vsakodnevnih opravilih, na primer oblačenju in umivanju, ter varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor spada spremljanje stanovalca pri opravljanju različnih obveznosti, vzdrževanje stikov s sorodstvom, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem in podobno.

Last, najem

V Sloveniji je bilo konec leta 2015 približno tisoč oskrbovanih stanovanj, v katerih je prebivalo okoli 700 stanovalcev. Glede na številke bi jih moralo biti več kot dovolj, vendar prazna stanovanja ostajajo v manjših, odročnejših krajih, medtem ko na priljubljenih lokacijah ponudba ne dosega povpraševanja. Oskrbovana stanovanja so lahko lastniška ali najemna, predpisi pa natančno določajo pogoje in standarde, po katerih morajo biti grajena in opremljena.

Center starejših Izola, 60 najemnih oskrbovanih stanovanj, in Center dnevnih aktivnosti za starejše.

Mag. Sašo Bertalanič iz Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ), ki je največji investitor in najemodajalec oskrbovanih stanovanj v Sloveniji, nam je povedal, da ima NSPIZ trenutno v lasti 360 oskrbovanih najemnih stanovanj v 16 krajih po Sloveniji, in sicer v Brežicah, Celju, Izoli, Kopru, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, na Škofljici, v Trebnjem in Trzinu. »V teku je postopek izbire izvajalca za gradnjo objekta s 60 oskrbovanimi najemnimi stanovanji na Bledu, ki bodo predvidoma vseljiva konec leta 2020,« pravi Bertalanič in dodaja, da je NSPIZ svoj prvi objekt s 30 oskrbovanimi stanovanji zgradil leta 2001 v Logatcu.

V praksi gre za stanovanja, bodisi najeta bodisi kupljena, z lastnim gospodinjstvom in organizirano podporo in pomočjo. 

Zasedena so vsa stanovanja, ki so v lasti NSPIZ: »Največje povpraševanje beležimo v mestnih občinah in na Obali. Tu je na prednostni listi od 50 do 100 prosilcev, za Izolo več kot 150. Zato se trenutno nepremičninski sklad osredotoča na povečanje kapacitet predvsem na teh območjih, kar pa ne pomeni, da ne bomo širili mreže tudi v drugih okoljih. Po izkušnjah dajo starejši prijavo na zalogo, kot za v domstarejših. Tako ni nujno, da tisti, ki je na vrsti, tudi najame prosto oskrbovano stanovanje. Za primer, v začetku tega leta smo oddali oskrbovano stanovanje na Škofljici šele 20. prosilcu s prednostne liste,« pojasnjuje Bertalanič in doda, da so pogoji za najem starost 65 let ali več, sposobnost samostojnega bivanja in zmožnost plačevanja stroškov z najemom. Povejmo še, da NSPIZ ponuja le možnost najema, ne pa tudi nakupa oskrbovanih stanovanj, najemnine pa so odvisne predvsem od lokacije: »Najemnina za oskrbovana stanovanja v lasti nepremičninskega sklada za stanovanje velikosti 40 kvadratnih metrov je okoli 230 evrov. Zajeti so stroški, ki jih po dejanski porabi zaračunajo dobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo in vodo, RTV-prispevek, skupni obratovalni stroški hiše, storitev osnovne in socialne oskrbe ter celodnevna telefonska nujna pomoč, klic v sili, in morebitni drugi stroški v zvezi z uporabo stanovanja,« pojasnjuje Bertalanič in poudari, da se najemniki sami odločijo, katere storitve pomoči in oskrbe na domu bodo koristili, kdaj in koliko.

Oskrbovana stanovanja na Škofljici, stanovalci uporabljajo visoke grede.

Primerljivo

V oskrbovanem stanovanju lahko stanovalci pričakujejo primerljivo udobje, kot so ga imeli doma, zlasti pa ga lahko uredijo po svoje. Oskrbovana stanovanja kot ena od alternativnih oblik bivanja starejših senekje vmes med oskrbo na domu ter oskrbo v institucionalnem varstvu. Formalnopravno so organizirana kot posebna oblika institucionalnega varstva, v praksi pa so to stanovanja, bodisi najeta bodisi kupljena, z lastnim gospodinjstvom in z organizirano podporo in pomočjo. Na ta način oskrbovana stanovanja ali nadomeščajo ali odlagajo odhod v dom za starejše.

Opremljeno imajo kuhinjo in kopalnico, najemniki pa si lahko opremijo preostanek po svojih željah in potrebah. Kot pravi Bertalanič, imajo lahko tudi hišnega ljubljenca, saj je dokazano, da ti pripomorejo k boljšemu počutju, aktivnosti in preprečujejo osamljenost: »V večini primerov so to manjši psi, mačke ali ptice. Objekti so arhitekturno prilagojeni za starejše, imajo na primer dvigalo, prilagojen dostop, primerno osvetlitev, prilagojeno kopalnico z držali in drugo, v njih so opremljeni skupni prostori za druženje najemnikov, saj je pri starejših velika težava osamljenost. Nepremičninski sklad razvija nove projekte z dobrimi izkušnjami iz obstoječih projektov,« pravi sogovornik in navede še en primer, kako imajo stanovalci možnost, da po svojih močeh sami skrbijo zase in za svoje gospodinjstvo: »V zadnjih projektih imajo možnost uporabe skupne pralnice s pralnim in sušilnim strojem, na razpolago imajo visoke zeliščne grede, park in naprave za razgibavanje. Dokazano je, da redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na počutje in zdravje starejših.«

Ker se kot družba staramo, potreba po oskrbovanih stanovanjih nenehno raste, temu pa se prilagaja tudi nepremičninski sklad, ki aktivno išče primerne lokacije in projekte za izgradnjo oskrbovanih stanovanj. Pri tem NSPIZ aktivno komunicira z lokalnimi skupnostmi in drugimi nepremičninskimi skladi ter išče priložnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za izgradnjo stanovanj za starejše ter razvoj novih oblik skupnostnega bivanja starejših. »Naraščajoči delež starejših v strukturi slovenske družbe zahteva pospešeno vlaganje v izgradnjo dodatnih stanovanjskih kapacitet za starejše, pri čemer bo potreben skupen napor vseh deležnikov, z resorno pristojnimi ministrstvi na čelu oziroma vlado v celoti, da bomo v prihodnjih letih upokojencem ponudili zadostno število kakovostnih ter cenovno dostopnih najemnih stanovanj,« pravi Bertalanič.

Sicer izkušnje kažejo, da se starejši odločajo za najem oskrbovanega stanovanja predvsem v primerih, ko sta njihovo obstoječe stanovanje ali hiša arhitekturno neprimerna za bivanje, imajo na primer strme stopnice, visoko nadstropje brez dvigala, neprilagojeno kopalnico z banjo in druge arhitekturne ovire, ali ko so stroški z bivanjem v veliki hiši ali stanovanju previsoki glede na njihove prihodke in jih ne zmorejo več upravljati. Razlog je na primer tudi to, da preveliko stanovanje ali hišo prepustijo otrokom, ali oddaljenost domovanja od zdravstvene oskrbe, trgovine, pošte in preostalih storitev ter tudi odločitev za novo življenjsko pot. »Zavedanje med starejšimi, da se je treba na bivanje v tretjem življenjskem obdobju pravočasno pripraviti, raste, starejši pa so tudi vse bolj informirani o možnostih bivanja. Tako se povečuje povpraševanje in število vlog za najem oskrbovanega stanovanja, skladno s tem pa se povečuje število kapacitet,« je še povedal Bertalanič.