Onine zgodbe 2022

Školjkine solze

Peč, junij 1945. Stopal je po stezi, ki se je spuščala k reki. Sonce je prijetno grelo, visoke trave so se zibale v rahli sapici in na vejah so pojoč poskakovale ptice.

Foto: TatianaShakhova1201/Shutterstock

Pod vojaškimi škornji je zahreščal pesek, Vipava se je leno vlekla mimo. Sedel je na tla, si popravil tok pištole za pasom in pričel odvezovati vezalke. Pobral je lupino školjke iz peska. Začutil je, da ni sam, in se sunkovito obrnil. Dekle je z roko držalo zaveso vrbovih vej in ga nepremično gledalo. Njene oči so bile zelene kot reka, izraz v njih je bil trd, neprijazen. Nasmehnil se ji je. Ni mu vrnila nasmeha. Kot da ni dobrodošel! To ga je prizadelo. Vojne je bilo konec in oni, zavezniški vojaki, so kot zmagovalci prinesli mir.

»Hello!« je vrgel proti njej, bilo je, kot bi se pozdrav odbil od ledeno zelenega pogleda. Takih oči še ni videl, prevzele so ga.

V tanki poletni obleki je lahko zaznal njeno jedro postavo. V glavi je brskal za italijanskimi izrazi, ki se jih je naučil.

»Io ...« pokazal je nase, »Joe!« Ponudil ji je polovico školjčne lupine. Kretnja, s katero jo je sprejela, je bila prezirljiva. Manjka se nam teh školjk!

»Vem, kdo si, v našo hišo ste se naselili in jaz moram zaradi vas s sestrami spati na senu, na štali!« se je usulo iz nje. Ničesar ni razumel, govorila je v svojem jeziku. Naredila je nekaj korakov v njegovo smer, bila je za glavo manjša od njega, toda okrog sebe je širila svojevrstno moč.

»Sem Ana,« je rekla, »Io sono Ana!« Stopila je mimo njega in se s hitrim korakom, po mačje gibko zavihtela na stezo.

Zvečer, ko je na ograjenem dvorišču kadil cigareto, so se v kvadratu svetlobe vrat izrisala štiri mlada dekleta. Takoj jo je spoznal, pravzaprav bi jo spoznal tudi v temi. Ana! Torej je dekle iz te hiše, ki so si jo izbrali za sedež zavezniških sil v coni A. Očitno je mati dobro pazila na svoja dekleta in jih je umikala pred pogledi vojakov. Zaman je naslednje dni oprezal za njo, do reke ni utegnil, saj jim je napovedani obisk generala naložil veliko opravkov.

Čez dva dni jo je spet našel ob Vipavi. Sedela je na pesku s spodvitimi nogami. Videti je bilo, kot da ga je čakala. V žepu je zanjo prihranil čokolado, kar hlastnila je po njej. Smejati se je moral, ko jo je opazoval, kako si jo je stlačila v usta.

Njuna srečanja ob reki so postala vse bolj pogosta. Sporazumevala sta se s kretnjami in v njegovi polomljeni italijanščini. Noro se je zaljubil vanjo, ni pa bil prepričan, ali se je tudi ona vanj. Zelo se je nasmejala njegovemu poskusu, da bi ji povedal, kako je beautiful, bella. Odvrnila mu je nekaj takega, kot da bi že lahko bil bolj domiseln, kajti vojaki tako ali tako vsaki punci rečejo, da je lepa. Vsaj tako pravi moja mama, je še dodala.

Ko ji je za darilo prinesel najlonske nogavice, take s črto zadaj, je čisto ponorela od veselja. Nežno se jih je dotikala, da jih ne bi raztrgala, ni si jih upala navleči na nogo. Previdna moram biti, je rekla, nataknila si bom rokavice, da jih ne bom raztrgala. Kako mi bodo zavidale ostale punce, zadaj na noge si rišejo črte, da bi bilo videti, kot da nosijo najlonke, mu je razložila. Sporazumevanje jima je šlo vedno bolje. Ana je pri svoji stari učiteljici staknila angleško vadnico in se je poskusila učiti njegovega jezika.

Maminim pozornim očem ni ušlo, da hčerka naklonjeno pogleduje mladega ameriškega vojaka in on njo. Zabičala ji je, naj se pazi, da ne bi domov slučajno prišla s trebuhom. Vojak je vojak, zapomni si! Danes je tu, jutri je tam!

Peč, 1947

Sporazumi so bili podpisani, zavezniki so se pripravljali na odhod. Stali so sredi kuhinje, oče, mama, Ana in mlajša sestra Joža. »Ana gre z mano. V Ameriko!« je rekel, »poročil se bom z njo!«

Ona je odkimavala, njene oči so imele hladen, odbijajoč lesk.

»Ne grem!« je trmarila. »Ne vem, kaj me tam čaka!«

»Šla boš ali te ustrelim, nobenemu te ne bom prepustil!« Izvlekel je pištolo.

»Ne grem!« je trdo odvrnila.

»Saj si popolnoma znorel!« je zavpil njen oče in se postavil pred hčerko. Povišani glasovi so v prostor zvabili poveljnika.

Naredil je red. Ana ni odpotovala z Joejem.

Tisto jutro, ko so že poskakali v džipe, ji je Joe v roko potisnil žametno vrečko.

»Vrnil se bom pote!« je rekel.

Gledala je za njimi, ko so se odpeljali. V vrečici iz modrega žameta je bila biserna ogrlica. Pravi biseri. Školjkine solze, hladne in trde. Zajokala je.

Gradišče ob Soči, leto 2006

Brat, od vseh petih otrok je bil najmlajši, je ni pogosto obiskal. Toda tokrat je sedel za mizo in mešal po skodelici kave. Sedela mu je nasproti in čakala, kaj ji ima povedati.

Segel je v žep in na mizo položil šop pisem.

»Kaj je zdaj to?« je osupnila.

»Njegova pisma,« je odvrnil suho.

»Joe?«

»Kako si mogel?« se je razburila, da je postala čisto zaripla v obraz.

Skomignil je z rameni. »Mama jih je skrila pred teboj, ni hotela, da te odpelje tako daleč.«

»Jaz sem pa mislila, da je pozabil name!« je z bolečino v glasu spregovorila.

»Prehitro si se zvezala s Pinom,« je rekel v opravičilo.

»Kljub temu ...« je rekla besno.

»Sedaj, ko se je Pino poslovil, sem sklenil, da ti jih dam.«

Iztrgala mu je pisma in jih zalučala po dnevni sobi.

»Kaj mi bodo ta pisma, odpirala bom stare rane. Ni prišel pome!«

»Ti si prehitro popustila Pinovemu snubljenju in potem je že bil otrok na poti.«

V njej je vrelo. Seveda, saj niso slutili, zakaj se je zvezala s Pinom. Bil je njena edina rešitev, v njej je raslo življenje, Joejev otrok. Naj bi ostala sama, nezakonska mati? Pinu je bilo vseeno. Vzel jo je tudi tako!

»Bil je tako prijazen do mene in vztrajen, vi ste mi pa skrili pisma in sem mislila, da je Joe pozabil name.«

»Prišel je po enem letu. Rekel je, da se bo poročil s tabo in ostal tu, pri nas. Bilo pa je že prepozno! Zjokal se je, potem je znorel, hotel te je najti. Nismo mu dali tvojega naslova. Še vedno je pošiljal pisma. Še je živ! Ni se poročil in nima otrok. Pokliči ga! Številka telefona je v vsakem pismu!«

Po bratovem odhodu je odšla v spalnico, odprla predal in zatipala za žametno vrečko. Razvezala je vrvico, da so ji zdrsnili v dlan. Hladni in beli, školjkine solze. Nadela si jo je.

»Nikoli več je ne bom snela,« je zašepetala in odprla prvo pismo. Dolgo je strmela v telefonsko številko, potem se je odločila.

Roka, s katero je držala slušalko, je bila potna, v grlu jo je stiskalo. Zvonilo je. Štela je. Pri petem zvonjenju, če ne dvigne, odložim, si je rekla.

»Hello!« se je oglasil.

Dahnila je: »Ana!«

Le za hip je nastala osupla tišina, nato se je usul dež dolgo zamolčanih besed. Angleških, italijanskih, ki so jih vmes prepikali slovenski izrazi.

»Pridem,« je rekel,« takoj pridem!«

Brat jo je odpeljal na letališče v Ronke, za to priložnost si je kupila novo modro obleko in bela ogrlica je izstopala na njenem vratu.

Kljub starosti ga je takoj prepoznala, kot mladenka mu je stekla v objem in ni mogla preprečiti solzam, ki so mu namočile srajco.

»Trpela sem kot školjka, za vsako leto sem izjokala en biser.«

»Ostalo nama je še nekaj trenutkov v življenju in izrabila bova čisto vsako minuto!« je rekel.

Skupaj sta preživela še pet srečnih let.

Nagradna igra

Glasujem za svojo najljubšo Onino zgodbo 2022

Drage bralke in spoštovani bralci, glasujte za zgodbo, ki vas je najbolj prevzela. Izberite Onino zgodbo 2022. Upoštevali bomo vse elektronske glasovnice, ki jih boste elektronsko oddali in potrdili do vključno ponedeljka, 22. avgusta 2022 do polnoči. Prešteli jih bomo in ugotovili, katera je najzgodba leta 2022, dvajset srečnežev, ki so glasovali pa tudi nagradili. Še opomba: za posamezno zgodbo lahko glasujete le enkrat. Ob glasovanju boste na vaš elektronski naslov prejeli sporočilo za potrditev sodelovanja.

Podarjamo 20 privlačnih Oninih nagrad

VAŠI PODATKI

* S podpisom in oddajo tega kupona ste izrazili strinjanje, da sodelujete v spletnem glasovanju. S potrditvijo prejemanja elektronskih sporočil s področja tiskanih in digitalnih produktov družbe Delo d.o.o. ste se strinjali, da vam posredujemo ponudbe in ugodnosti, ki jih pripravljamo pri naših tiskanih in digitalnih produktih. Za izvedbo spletnega glasovanja in tudi za posredovanje elektronskih sporočil bo Delo d.o.o., Likozarjeva 1, Ljubljana, vaše posredovane osebne podatke obdelovalo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in nacionalno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. Vaše osebne podatke bomo obdelovali zgolj toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, za katerega so bili zbrani. V primeru izvedbe spletnega glasovanja bo to vse do njegovega zaključka. Če ste podali soglasje za prejemanje elektronskih sporočil, bomo vaše osebne podatke obdelovali, dokler svojega soglasja ne prekličete. Preklic prejemanja elektronskih sporočil lahko izvedete kadar koli, najlažje tako, da v elektronskem sporočilu kliknete polje »odjava« ali nas o preklicu obvestite na dpo@delo.si ali Delo d.o.o., Likozarjeva 1, Ljubljana. Vaši osebni podatki se ne posredujejo nikamor. V stik z njimi bodo prišli le pogodbeni obdelovalci pri obdelavi, vendar morajo spoštovati pravila in zahteve Dela d.o.o. za ustrezno obdelavo osebnih podatkov. Če želite od nas dobiti kakršne koli informacije v zvezi z obdelavo svojih osebnih podatkov, kot npr. vpogled, izvesti morebitni popravek ali izbris, prenos, omejiti obdelavo podatkov ali obdelavi ugovarjati, nam to lahko sporočite s spletnim obrazcem na https://info.delo.si/gdprsoglasje ali pisno na naslov Delo d.o.o., Likozarjeva 1, Ljubljana. Na vašo zahtevo bomo odgovorili kar najhitreje, vsekakor pa ne pozneje, kot je dovoljeno. Če ne boste zadovoljni z našimi odgovori v zvezi s svojimi pravicami glede varstva osebnih podatkov, imate možnost vložiti pritožbo pri nadzornem organu, ki je informacijski pooblaščenec, Zaloška 59, 1000 Ljubljana, 01 230 97 30 in gp.ip@ip-rs.si.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE