Kakšen je zdrav sluh?

Človeško uho zaznava zvok v širokem frekvenčnem območju med 20 in 20.000 herci (Hz). Najpomembnejši zvoki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, so med 250 in 6000 Hz. V še ožjem frekvenčnem območju med 500 in 4000 Hz je govor. Človeško uho je najbolj občutljivo za zvok okoli 1000 Hz.

Dlje trajajoča in napredujoča izguba sluha je lahko resen problem, ki posameznike osami in oddalji od socialnega stika. To vodi v spremembo osebnosti in vedenja, ne nazadnje lahko tudi v depresijo. 

Najpogostejša okvara sluha je starostna in je čedalje pogostejša tudi zaradi staranja prebivalstva, kajne? Zakaj sluh z leti peša?

Prebivalstvo se stara in med nami je čedalje več starejših. Kar tretjina starejših nad 60 let naj bi bila naglušna. Starostna naglušnost je napredujoča obojestranska izguba sluha, ki običajno najprej prizadene sluh v višjih frekvencah. Pogosto se ji pridruži tudi piskanje ali šumenje v ušesu. Z leti k izgubi sluha prispevajo številni dejavniki. Posledica so degenerativne spremembe v notranjem ušesu in slušnem živcu. Na nastanek naglušnosti vplivajo genska predispozicija, izpostavljenost pretiranemu hrupu, pridružene bolezni, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi, pa tudi slabe razvade, kot sta kajenje, pretirano uživanje alkohola.



Nekateri si nočejo priznati izgube sluha, a vendar jih naglušnost lahko osami.

Dlje trajajoča in napredujoča izguba sluha je lahko resen problem, ki posameznike osami in oddalji od socialnega stika. To vodi v spremembo osebnosti in vedenja, ne nazadnje lahko tudi v depresijo. Zanikanje težave, slabo poznavanje posledic izgube sluha, kje poiskati pomoč in kako so glavni razlogi, da ljudje ne poiščejo pravočasno ustrezne in strokovne pomoči. Imajo veliko predsodkov glede uporabe slušnih aparatov. Mnogi še vedno verjamejo, da so slušni aparati veliki in nerodni, da nenehno piskajo, da sta ravnanje z njimi in njihovo vzdrževanje zapletena. Na srečo nič od naštetega ne drži. Resda slušni aparat uporabniku ne more povrniti normalnega sluha, a mu lahko precej pomaga premagati težave in ga iztrgati iz socialne osame v svet slišečih.

Z vatiranimi paličicami ali drugimi predmeti lahko napravimo le škodo, največkrat pa sluhovodov ne očistimo, temveč le potisnemo izločke globlje v sluhovod, kjer se strdijo in zasušijo. 

Sluh se izrazito poslabša denimo pri nenadnih spremembah tlaka pa tudi med prehladom.

Ob nenadni spremembi zunanjega zračnega tlaka se lahko poškoduje srednje ali notranje uho. Govorimo o ušesni barotravmi. Nenadna sprememba zračnega tlaka nastane npr. pri potapljanju, vzletanju ali pristajanju z letalom, vožnji z vlečnico ali nihalko, pretirano intenzivnem izpihovanju nosu, skoku v vodo, eksploziji. Ob tem so mogoči raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali poškodbe notranjega ušesa. Pri prehladu slabo deluje evstahijeva tuba, ki ne zmore izenačevati tlaka v srednjem ušesu, v njem nastane podtlak ali celo zastoj tekočine. Pojavi se slabši sluh, včasih tudi občutek pretakanja tekočine.



Kako pravilno negujemo ušesa?

Uho oz. sluhovod s samoočiščevalno funkcijo in izločanjem ušesnega masla samo poskrbi za svojo nego. Odsvetujem vsakršno poseganje vanj z vatiranimi paličicami ali drugimi predmeti. Z njimi lahko napravimo le škodo, največkrat pa sluhovodov ne očistimo, temveč le potisnemo izločke globlje v sluhovod, kjer se strdijo in zasušijo. Redko se ušesno maslo ne izloča dovolj dobro in je potrebno izpiranje oz. čiščenje sluhovodov. Včasih je potrebno vkapavanje namenskih kapljic za raztapljanje ušesnega masla. Izogibati se je treba vdora šampona, milnice v sluhovod. Pri plavalcih, ki so pogosto v stiku z vodo in imajo zato večje tveganje za vnetja, priporočamo, da ušesa po kopanju dobro osušijo z mehko brisačo ali sušilnikom za lase od daleč.



Ušesa so zelo občutljiva in kljub preventivnim ukrepom se lahko pojavijo bolečine in vnetja. Zakaj se pri nekaterih vnetja ponavljajo?

Vnetja srednjega ušesa so najpogostejša pri otrocih. Pri njih se imunski sistem šele vzpostavlja. Z vstopom v vrtec so podvrženi pogostim prebolevanjem virusnih okužb. Zaradi anatomskih posebnosti imajo slabše delujočo evstahijevo tubo. Nanjo vpliva še povečana žrelnica, ki dodatno moti odpiranje evstahijeve tube. Razvijeta se sekundarna bakterijska okužba in bakterijsko vnetje srednjega ušesa. Pri odraslih so vnetja srednjega ušesa precej redkejša. Pogosto nastanejo po prebolelem prehladu kot sekundarna bakterijska okužba. Pri nekaterih, ki imajo ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa, ugotovimo nenormalnosti, kot je ukrivljena nosna pregrada ali slabše delovanje evstahijeve tube. Pri odraslih so pogostejša vnetja zunanjega ušesa oz. sluhovoda. Največ jih je v poletnih mesecih. Običajno nastanejo zaradi zastajanja vode v sluhovodu, npr. po kopanju v bazenih ali morju, ali mehanskem draženju sluhovoda s predmeti, vatiranimi paličicam itn. Koža sluhovoda se razmehča, v globino vdrejo patogene bakterije. Nastane vnetje, ki je lahko zelo boleče, a običajno ni nevarno.