Odrasla hči mi ne zaupa, pravi, da vse obrnem proti njej
Stara sem 60 let in mama hčerke, ki je že odrasla. Živim sama v predmestju Ljubljane. Pred leti sem se v sedanje domovanje preselila zato, da bi bila bliže hčerki, ki prav tako živi sama, le da s šoloobveznim otrokom. Odkar se je pred več kot dvajsetimi leti preselila v Ljubljano (smo iz Primorske), nimava dobrega odnosa. Upala sem, da se bo izboljšal, če se bova večkrat videli, a zdi se mi, da ničesar ne znam narediti prav. Hčerka pravi, da se z mano ne more pogovarjati, ker da ji nenehno očitam pretekle napake. Jaz nimam tega občutka; vidim samo, da ponavlja ene in iste, in bi rada, da neha, ker ji škodijo. Kadar koli začneva pogovor, se skregava po nekaj minutah. Ona mi očita, da govorim vedno iste stvari, ki so že minile, sama pa imam občutek, da z mojo hčerko ni vse ok. Sploh ne vem, kaj naj naredim, ker mi prijateljice pravijo, da se s svojimi otroki dobro razumejo. Kako bi se lahko s hčerko začela pogovarjati? Pravi, da mi ne bo nič govorila, ker mi ne zaupa, ker »vse obrnem proti njej«. Priznam, da je ne razumem.
Zaskrbljena mama
