Večina tujcev začne spoznavati čare tropske dežele v prestolnici Kuala Lumpur. Nič čudnega, saj je dobrih 50 kilometrov oddaljeno letališče eno najprometnejših v tem delu sveta. Z mestom ga povezuje ekspresna železnica, s katero si v dobre pol ure v središču malezijske prestolnice. Za nekajkrat nižjo ceno (približno dva evra v lokalni valuti ringgit) se je mogoče peljati z avtobusom. Vožnja sicer traja vsaj še enkrat toliko časa, a spotoma ponuja razglede na v nebo rastoča spalna naselja mesta z okoli dvema milijonoma prebivalcev. Avtobusi in vlak končujejo svojo pot v enem največjih prometnih vozlišč KL Sentral. To so postajališča različnih sistemov mestne železnice in veliko sodobno nakupovalno središče. V bližini pa vabi pisani svet trgovin in restavracij indijske četrti.

Prijazne cene in koncert na ulici

»Vožnja s taksijem ni draga, a priporočam ti mobilno aplikacijo domačega podjetja Grab, ki omogoča naročanje prevozov,« mi že davno pred obiskom svetuje spletna znanka Angie. »Cena je tudi za polovico nižja kot pri taksistih na ulici, storitev pa zanesljiva in kakovostna.« Vse se je potrdilo že s prvo vožnjo do hotela Prescott KL Sentral. Izbral sem ga zaradi ugodne cene in solidne opremljenosti v nižjem cenovnem razredu. Ob ceni sem se sicer spraševal, ali bo klimatska naprava delovala, kako je z udobnostjo in čistočo. A vsi dvomi so se razblinili ob vstopu v prijetno urejeno sobo, opremljeno z vsem, kar ponujajo hoteli srednjega razreda, in za povrh še z razgledom na futuristične nebotičnike, ki zaznamujejo ta del mesta. Poleg tega je v bližini postaje KL Sentral, kar je še posebno priročno za hitro povezavo z letališčem.

Zaradi dobre izkušnje s hotelom sem tudi naslednjega, tokrat bliže modernemu poslovnemu delu mesta, izbral pri isti družbi: Prescott hotel KL – Medan Tuanku. Za dobro zvezdico kakovostnejši hotel ponuja odlično razmerje med ceno in udobjem. Pika na i so prijazni uslužbenci. Ne le z brezhibnimi storitvami, temveč predvsem z osebno noto. Tako me je v recepciji na informativni tabli vsako jutro pričakal nov optimističen pregovor. V hotelski restavraciji Tazza cafe sem lahko občudoval papirnate cvetlične aranžmaje, za katere je skrbel kar vodja kuhinje. Mimogrede – hrana je bila tako dobra, da sem v naslednjih dneh najraje jedel kar tu. Če ne drugega, vsaj odlične vsak dan sveže slaščice, ki se jim ni bilo mogoče upreti.

Utrip življenja

Do hotela sem se elegantno pripeljal z zanimivo železnico, imenovano monorail. Ta povezuje različne dele mestnega središča, vlakci pa vozijo po posebnem tiru, ki je dvignjen nad kaotičnimi cestami. Vagoni so majhni, zato me je vožnja spominjala na kakšno atrakcijo zabaviščnih parkov, a k sreči z veliko bolj umirjeno vožnjo in enkratnimi razgledi na mesto iz ptičje perspektive. V okolici hotela Prescott je kar nekaj trgovskih središč, med katerimi je zaradi privlačnih cen najbolj priljubljen Sogo. 

Čisto drugačna nakupovalna izkušnja pa se ponuja manj kot kilometer stran, v četrti Chow kit, ki jo zaznamujejo enonadstropne malajske hiše. Tu vsako jutro vrvi od življenja, saj se kupci zgrinjajo na eno največjih živilskih tržnic v mestu. Na tržnici Bazaar Baru je mogoče občudovati in predvsem okušati skoraj vse, kar zraste pod tropskim soncem: od papaje do limonske trave in svežih rib. Kulinarični sladokusci si lahko prav tu večino leta privoščijo za mnoge kralja med sadeži – durian. Kot lubenica velik sadež z bodičasto lupino v notranjosti skriva velika semena, obdana z rumenim ali oranžnim mesom. Okus je nekaj posebnega in me spominja na pikantno vaniljevo kremo. Spremlja ga močan vonj, ki marsikomu ni všeč. Zaradi njega je sadež prepovedano nositi na javna prevozna sredstva in v hotelske sobe. Najbolje ga je pojesti kar na tržnici. Prodajalci ga spretno odprejo z mačeto in že si lahko, tako kot domačini, kar z rokami privoščite lepljivi posladek.

Privlačni razgledi

Ožje mestno središče je mogoče z malo vztrajnosti spoznavati kar peš, posebno ker sta za orientacijo najvišji zgradbi v mestu. Prva je telekomunikacijski stolp KL tower, visok 421 metrov. Dobrih sto metrov pod vrhom k obisku vabita razgledna ploščad in vrteča se restavracija. »Malezijci radi uporabljamo kratice za krajevna imena,« pove zgovorna receptorka, ko sprašujem po nenavadnem imenu stolpa. »Namesto krajevnih imen pogosto uporabljamo kratice in tako Kuala Lumpur imenujejo preprosto KL.«

Z razgledne ploščadi je v vsej veličini lepo vidna najvišja zgradba Malezije Twin towers, v podobi dveh 452 metrov visokih identičnih stolpnic. Ob odprtju leta 1998 je bila najvišja zgradba na svetu, danes pa je še vedno med desetimi, ki segajo najviše proti nebu. V kletnih prostorih, kjer prodajajo vstopnice za ogled, je pogosto gneča. Vsak dan namreč sprejmejo omejeno število obiskovalcev (približno tisoč), zato je vstopnice najpametneje kupiti po internetu. S hitrim dvigalom vsakih petnajst minut odpeljejo novo skupino obiskovalcev do 41. nadstropja. Tam se je mogoče sprehoditi čez zastekljen most, ki povezuje obe stolpnici. Že z mostu se ponujajo enkratni razgledi, še mnogo zanimivejši pa je drugi del obiska, ko se povzpnete do razgledišča v 86. nadstropju – na višini 370 metrov. Občutki ob pogledih na pikice daleč spodaj in gozd okoliških nebotičnikov so nekaj posebnega. A žal v sodobni družbi čas pomeni denar in tako je tudi razgledovanje s privlačne zgradbe ob vsakem postanku omejeno le na skromne četrt ure. 

Ob vznožju slavnih stolpnic k nakupom vabi Suria, eno največjih nakupovalnih središč v Maleziji. V njem prevladujejo izdelki najbolj znanih svetovnih blagovnih znamk in dražje restavracije. Delček nakupovalnega paradiža zaseda tudi galerija, nedaleč stran pa je mogoče obiskati še presenetljivo zanimiv akvarij. Daleč največ obiskovalcev pritegne bližnji park z vodnimi površinami, posebno v večernih urah, ko okoliške nebotičnike mikavno osvetlijo. Z glasbenim vodnjakom in svetlobnimi učinki pa pričarajo brezplačno čarobno predstavo.

Azijski utrip

Najprestižnejši del mesta je preprosto dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi, med katerimi je tudi brezplačen avtobus, ki povezuje največje turistične znamenitosti. Vsake toliko ga je bilo vredno izkoristiti že zaradi krajšega oddiha. Z njim je mogoče hitro priti do mnogo bolj azijsko obarvanih predelov, predvsem kitajske četrti, v kateri že več kot stoletje k nakupom vabi tržnica Central market. Žal ali pa k sreči je popolnoma prilagojena turistom. Tako je zgledno urejena, manjše trgovine in stojnice pa so polne tradicionalnih izdelkov najštevilnejših etničnih skupnosti Malezije – malajske, kitajske in indijske. V okolici vzbuja pozornost več kolonialnih zgradb, mimo velikega trga Merdeka pa se podam v zeleno osrčje mesta. Na gričevnatem območju, obdanem z nebotičniki, se razprostira velik botanični vrt. Njegov sestavni del je tudi eden največjih ptičjih parkov na svetu. Tu se pod velikanskimi razprostrtimi mrežami spreletava na stotine ptic. Podobno privlačna sta hiša metuljev in vrt orhidej. Najbolj spokojno pa delujejo številne sprehajalne poti, ki se vijejo med tropskim rastlinjem vse do ribnikov s paviljoni. Kot nalašč za piknik v naravi ali prigrizek v bližnji restavraciji.