Nikolić se je rodil 20. oktobra 1946 v Kraljevu v Srbiji in diplomiral na beograjski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Uveljavil se je tako v gledališču (od leta 1970 naprej je bil član ansambla beograjskega Narodnega gledališča) kot tudi na televiziji in v filmu. Gledalci si ga bodo najbolj zapomnili po vlogi v seriji Boljše življenje (Bolji život), ki je med letoma 1987 in 1991 rušila rekorde gledanosti v tedanji Jugoslaviji. 



K Nikolićevi televizijski slavi je pripomogel tudi lik Karađorđe, ki ga je upodobil v televizijskem filmu Karađorđeva smrt in v seriji Vuk Karadžić. Med odmevnejšimi filmi oziroma serijami, v katerih je nastopil, so še Prvi splitski odred (1972), Grlom u jagode (1976), Montevideo, Bog te video! (2010) in Parada (2011), v zadnjem obdobju pa tudi Sence nad Balkanom. Nikolić je pred nekaj leti zbolel za rakom, a je uspešno okreval in še naprej sledil svoji igralski muzi. V zadnjih mesecih naj bi se spopadal s težko boleznijo, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Umrl je v beograjski bolnišnici Zvezdara star 72. let. 


Sosednjo Hrvaško pa je medtem sinoči pretresla novica o nepričakovani izgubi njihove igralske zvezde Iva Gregurevića. Priljubljeni dramski umetnik se je rodil 20. oktobra 1952 v okolici Orašja v Bosni in Hercegovini in študiral na akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. V svoji karieri odigral vrsto opaženih vlog v več kot 90 filmov in približno 20 televizijskih nadaljevankah ter okoli 30 gledaliških predstavah. 



Morda njegova najboljša vloga je bila v celovečercu Čaruga režiserja Rajka Grlića iz leta 1991, v katerem je poleg naslovne vloge znanega slavonskega roparja Jova Stanisavljevića Čaruga odigral tudi eno izmed ženskih vlog. Televizijsko občinstvo je osvojil z vlogo mladega smetarja Netjaka v znani nadaljevanki Velo misto, ki jo je režiser Joakim Marušić snemal med letoma 1979 in 1981, od leta 1986 pa je bil tudi redni član Drame zagrebškega Hrvaškega narodnega gledališča (HNK), v katerem se ga spomnijo po vlogah v delih Shakespeara, Čehova, Gogolja, Krleže in Držića. Gregurević je prejel več prestižnih igralskih, filmskih in gledaliških nagrad, med drugimi tudi državno nagrado Vladimir Nazor za dosežke na filmu, leta 1995 pa je ustanovil festival Dnevi hrvaškega filma v Orašju. V zadnjih letih je pri svojemu delu čutil posledice možganske kapi, ki jo je prestal leta 2007, poroča Jutarnji list, ki je Gregurevića postavil ob bok največjim hrvaškim igralcem. Njegova smrt, preminil je v 67. letu starosti, je bila nepričakovana.