Spomnimo, zaradi razpadajočega programa otroške srčne kirurgije in številnih nepravilnosti pri delovanju (maja letos so dali odpoved trije otroški kardiologi, Tomaž Podnar, Samo Vesel in Stevan Bajić, ki so UKC dokončno zapustili v začetku julija, s tem pa je UKC ostal tudi brez lastnih otroških kardiologov) se je vlada konec lanskega leta odločila ustanoviti samostojen Inštitut za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami (NIOSB), ki ga programsko vodi priznani srčni kirurg Igor Gregorič, direktor pa je Brane Dobnikar, a še ni začel samostojno delovati. Sindikati inštitutu med drugim očitajo, da gre pri njegovi ustanovitvi za izmikanje enotnemu sistemu plač v javnem sektorju in posledično razgradnjo javnega zdravstva. Kot je pojasnil Dobnikar, je vlada z inštitutom ustanovila javni zdravstveni zavod, ki ni drugačen od drugih javnih zdravstvenih zavodov. Poudaril je, da bo ob tem inštitut prevzel kadre, opremo in prostore, kar je pogoj za klinično delo tega programa. Zdravniki, ki prihajajo iz drugih držav, so pogodbeniki inštituta, sam inštitut pa ima sklenjeno zavarovalno pogodbo o odgovornosti. S kliničnim centrom so sklenili tudi pogodbo za opravljanje podpornih storitev.

Gregorič je že izrazil razočaranje nad negativno atmosfero, ki jo opaža v Sloveniji v zvezi z ustanavljanjem NIOSB. Pogoste kritike, da NIOSB ruši javno zdravstvo, je označil za ceneno demagogijo, ki ne koristi nikomur, predvsem pa ne bolnim otrokom.



Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril ameriški kirurg Salazar se tako v Sloveniji kot tudi po svetu en odstotek rodi s prirojeno srčno napako, zato je bistvenega pomena, da so se v svetu razvili standardi za obravnavo teh otrok. »Prvo opažanje, ki bi ga želel pohvaliti, da imate svoj program in da v Sloveniji že imate večino tistega kar bi bilo potrebno za izvajanje programa.« V Sloveniji pa manjka koordinacija med vsemi specialisti, je še dejal in poudaril, da so specializacija in specializirana oskrba ter koordinacija teh služb ključna, da sistem deluje, ne da bi otroci predolgo čakali na operacijo. Pri organizaciji dela ni treba izumljati tople vode, je še pristavil, saj se lahko zgledujemo po številnih praksah iz tujine, namen NIOSB pa je vzpostavitev standardov in organizacijske strukture.

Spregovorila je tudi predstavnica društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in mama deklice s prirojeno srčno napako Petra Aleš, ki je prepričana, da bo lahko delovanje inštituta uspešno, če bodo kritiki prepustili strokovnjakom, da opravijo svoje delo: »Moj poziv tistim, ki to počnete je nehajte metati polena pod noge profesorju Gregoriču, ki opravlja delo, ki ga vi niste mogli opraviti v petnajstih letih.«