Ni vsak kašelj nedolžen: To so znaki, da morate k zdravniku

Kašelj, čeprav neugoden, sam po sebi še ne pomeni bolezni. Je zgolj zaščitni refleks. Ta se sproži, kadar sluznica, ki obdaja dihala, izloča preveč bistre ali goste sluzi. Izločanje je namenjeno temu, da dihala zašiti pred okužbami in dražljivimi snovmi, saj se na sluz lahko ujamejo, in nato izvrže virus, bakterije in tujke. Kašelj je le način našega telesa, da se tega znebi. Nenaden izbruh zraka pri kašlju pomaga držati odprte dihalne poti in preprečuje, da bi okužena sluz zašla v pljuča in bronhialne cevke, kjer bi to lahko povzročilo resne okužbe, kot sta pljučnica in bronhitis. 

Ni pa vsak kašelj povsem nedolžen. Nedvomno je treba vsakega, pri katerem se pojavi kri, nemudoma raziskati. Osnovni vzrok je lahko resen. Hemoptiza, to je medicinski izraz, ki pomeni kašljanje krvi, je lahko posledica počene krvne žilice v nosu, grlu, dihalnih poteh ali pljučih. Najpogostejši vzrok zanjo je okužba, kot je bronhitis, tuberkuloza ali pljučnica. Drugi vzroki pa lahko vključujejo težave, ki povzročajo nenehen kašelj: krvni strdki v pljučih, pljučni rak in krvne motnje, kot je hemofilija, dedna bolezen, za katero so značilne spontane in izdatne krvavitve.

Trajanje in produktivnost

Obstaja več vrst kašlja, vseeno imajo dve značilnosti, in sicer trajanje in produktivnost. Trajanje je seveda določeno s tem, kako dolgo mora nekdo kašljati. Lahko se pojavi hitro in hitro tudi izgine, kadar izkašljate nekaj, kar se vam je denimo zataknilo v grlu. Lahko pa traja nekaj dni, kadar ste prehlajeni. Včasih je nenehen in kroničen, kakršen je pri kroničnem bronhitisu.

Produktiven kašelj je tisti, ki proizvaja neke vrste sluz, ki ščiti pljuča in druge dele spodnjih dihal. Neproduktiven ali suh kašelj pogosto nastane, kadar dražeča sluz zateka iz nosnih prehodov v grlo. Seveda pa nekateri ljudje kašljajo več kot drugi tudi zato, ker se posamezniki razlikujemo po tem, koliko draženja prenesemo. 

Kdaj se posvetovati z zdravnikom

Bolj pomembna kot sam kašelj je njegova pojavnost, ki lahko pokaže ključ do vzroka. Spremljajte, kako pogost je in kako dolgo traja, kako dolg je en napad, vrsto sluzi, ki jo izkašljamo (bistra ali gnojna sluz, kri), kakšne so barva in gostota izbljuvka ter spremljajoče bolečine. Vsekakor se posvetujte z zdravnikom, če kašelj traja dlje kot deset dni, saj je lahko vzrok resne bolezni. Bodite pozorni, ali izkašljujete rumeno, zeleno, rožnato ali rjasto obarvano sluz. Prav tako, če je kašelj izčrpavajoč, nenehen ali ga spremlja kateri koli od naslednjih znakov: hripavost, boleče grlo, kratka sapa, piskanje, bolečina v prsnem košu ali stiskanje v prsih, vročina 39 stopinj Celzija ali več, glavobol, bolečine v hrbtu ali nogah, utrujenost, izpuščaj ali izguba teže. Kašelj, ki je združen z vsaj enim od teh simptomov, govori o drugi osnovni bolezni. 

Kako zdraviti

Večina vrst kašlja ni nevarna. Če je neproduktiven, torej suh, skupaj z zamašenim nosom ali izcedkom iz nosu, bolečinami v grlu in kihanjem, imate vse klasične simptome prehlada. Takrat pustite, da izzveni sam od sebe. Ker je kašelj zaščitni odgovor telesa, ga ni dobro potlačiti z zdravili proti njemu, še zlasti kadar je produktiven, ker boste s tem ne samo zmanjšali zaščitno čistilno dejavnost, ampak morda celo prikrili bolj resno osnovno težavo. Zdravila zato uporabljate le do deset dni ali po možnost zgolj za začasno lajšanje kašlja ponoči. 

Če je kašelj stalen, je lahko simptom osnovne bolezni. Zdravnik bo diagnozo postavil na podlagi pogostosti, trajanja in jakosti kašlja, težav pri dihanju, vrste materiala, ki ga izkašljujete, in prisotnosti ter mesta kakršne koli bolečine, otekanja ali izpuščajev. Morda se bo odločil tudi za rentgenski posnetek prsnega koša ali celo testiral izpljunek na prisotnost okužbe. Če kašljate suho in imate bolečine v hrbtu, nogah, temperaturo nad 39 stopinj Celzija, glavobol, bolečine v grlu, imate najverjetneje gripo. 

Produktiven kašelj, pri katerem se barva izpljunka spremeni iz bele v rumeno ali zeleno, lahko napoveduje okužbo, morda bronhitis ali sinusitis. Če ga spremljajo težave z dihanjem, piskanje in občutek stiskanja v prsnem košu, vam bodo morda postavili diagnozo bronhialne astme. Kašelj, ki producira kri ali rožnato, rumeno ali rjasto obarvano sluz s spremljajočimi bolečinami v prsih, glavobolom, vročino in težavami pri dihanju, lahko pomeni pljučnico, če pa je suh in ga spremljajo rožnat izpuščaj, mišične bolečine, vročina in rdeče oči, vam bodo morda postavili diagnozo ošpice ali rdečke. 

Pomagaj si sam

Če se spoprijemate z nadležnim kašljem, lahko blagodejno deluje pitje večjih količin tekočine, najbolje vode ali toplega čaja. Pozimi, ko so stanovanja ogrevana, nas večinoma obdaja suh zrak. Vlaženje je zato priporočljivo. Pomaga tudi čiščenje nosu in nosne sluznice, saj dihamo skozi usta, če je nos zamašen ali neprehoden, s tem pa še dodatno izsušujemo ustno sluznico in povzročamo draženje. Velikokrat pomagajo topli obkladki, ki jih pred spanjem položimo na prsni koš, in inhalacije.